Podoba Češke koče že vrsto let ostaja enaka. / Foto: Tina Dokl, arhiv GG

Jezerska ikona častitljive starosti

Za Češko kočo je letos jubilejno leto. Sto dvajset let je od njenega odprtja pod severnimi ostenji Grintovcev, ob robu prepadnega pobočja nad dolino Ravenske Kočne. Zgradila jo je Češka podružnica Slovenskega planinskega društva iz Prage, in tako kot so jo v preteklosti radi obiskovali češki planinci, jo danes znova.

V središču Jezerskega je od leta 2000 v parku zasajena lipa slovensko-češkega prijateljstva, ki jo je zasadila tedanja veleposlanica Jana Hybaškova. Pred petimi leti pa so na Jezerskem ob še enem jubileju planinskega sodelovanja med dvema slovanskima narodoma odprli park z informativnimi tablami o zgodovini koče – uradno jih je odkrila veleposlanica Češke v Sloveniji Vera Zemanova.

Češka koča na spodnjih Ravneh stoji na nadmorski višini 1543 metrov. Svoje ime je dobila po češki podružnici Slovenskega planinskega društva iz Prage, uradno so jo odprli 26. julija 1900. Odtlej je bila večkrat obnovljena in posodobljena, a je ohranila prvotno zasnovo in danes velja za edino slovensko planinsko kočo, ki je vse od postavitve obdržala svojo prvotno podobo. Leta 1969 so do nje speljali tovorno žičnico, ki lajša oskrbovanje te poleti dobro obiskane planinske postojanke. Ob petdeseti obletnici postavitve tovorne žičnice smo se lani pogovarjali z Milanom Selišnikom, zadnjim še živečim od petih mož, ki so gradili žičnico. To so bili še: Štefan in Lovro Zupan, Nace Karničar in Franc Zadnikar.

Čehi prepoznali turistični potencial Jezerske doline

Ponos nad Češko kočo, ki danes lahko sprejme in prenoči sedemdeset obiskovalcev, odprta pa je od junija do septembra, izražajo Čehi in Slovenci, še zlasti pa domačini, Jezerjani.

Andrej Karničar, zdajšnji župan občine Jezersko, v preteklosti pa tudi predsednik domačega planinskega društva, ki upravlja Češko kočo, in sin legendarnega oskrbnika, prav tako Andreja Karničarja, ki je kočo oskrboval domala štiri desetletja, takole oceni njen pomen: »Pomen Češke koče za nas, domačine, je večplasten. Najprej ga vidim v turizmu, saj so Čehi ravno v tem kontekstu začeli pred več kot stoletjem odkrivati našo dolino. Po ustanovitvi Češke podružnice Slovenskega planinskega društva so se odločili ravno na Jezerskem zgraditi svojo planinsko kočo. Tako kot je bil že tedaj s kočo močno povezan turistični moment, je danes znova in zlasti zadnjih štirideset let pomeni koča turistično ikono, po kateri je Jezersko prepoznavno. Za nas je Češka koča zelo pomembna tudi, ker je začetek, izhodišče in rdeča nit vsega dogajanja, povezanega s hribovskim življenjem. Planinsko društvo Jezersko je bilo ustanovljeno z namenom, da upravlja Češko kočo. Iz tega je zraslo več odsekov, od mladinskega in alpinističnega do gorskih reševalcev, velik pomen je imela tudi za jezersko in slovensko alpsko smučanje, saj je tu dolgo v poletje ležal sneg in so lahko smučarji na njem trenirali, preden so začeli hoditi na ledenike.«

Kot rečeno, je Češka koča najstarejša planinska postojanka v prvotni podobi, kar jo dela široko prepoznavno in ji daje svojevrstno »dušo«. To pa ji dajejo tudi oskrbniki. Njen prvi oskrbnik je bil domačin, gorski vodnik in alpinist Jernej Krč, sicer tudi prvi jezerski uradno priznani slovenski gorski vodnik. Češko kočo je oskrboval do leta 1920.

A vrnimo se k Čehom, ki so vezi s Slovenci spletali že v času avstro-ogrske monarhije. Kot pravi Andrej Karničar: »Po propadu monarhije je sodelovanje nekoliko zamrlo, pa spet oživelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, od osamosvojitve Slovenije in odpiranja evropskih meja, ko se je spet obnovila povezava med Čehi in Češko kočo, v največji meri po zaslugi Ladislava Jiraska, promotorja slovenskih gora med Čehi. Ta povezava je danes zelo živa, med drugim jo Čehi ohranjajo tudi prek vsakoletnih planinskih festivalov v Pragi, ki se jih udeležujemo tudi Jezerjani. Čehi zelo radi hodijo na Češko kočo: tako kot je bila v njej v preteklosti vselej polovica čeških obiskovalcev, danes lahko spet trdimo enako. Radi pridejo in so tudi zelo ponosni, da imajo svojo kočo. Za nas pa to pomeni neko konkurenčno prednost, eno in drugo je pomembno za delovanje Češke koče in jezerskega turizma.«

Otroštvo v Češki koči

Za sogovornika pa ima Češka koča tudi močan osebni pomen. Kot rečeno je bil njegov oče dolga leta oskrbnik Češke koče, njegova družina je čez poletje tako rekoč živela v njej.

»Iz otroštva se spomnim, da smo v Češki koči preživeli vsa poletja, s kolegi na smučarskih treningih. Takrat je bil še do konca julija sneg na Spodnjih Ravneh, avgusta pa smo hodili smučat na Zgornje Ravni. Kot najstnik pa sem že začel pomagati 'atku' pri oskrbi koče, kar me je zaznamovalo za vse življenje. Ko sem ponotranjil in 'atkov' zgled oskrbnika in njegovo delo z ljudmi, odnos do njih, kako se je znal vanje vživeti, jim pomagati in svetovati, bil njihov sogovornik in spovednik ... to ti zleze pod kožo in postane neka vrednota. Ko 'atek' zaradi bolezni ni več zmogel, sva z ženo Polono leta 1997 za pet let prevzela oskrbništvo Češke koče. To je bila zelo dobra izkušnja, ki nama je koristila tudi pozneje, da sva znala prepoznati potencial Šenkove domačije, kjer se zdaj ukvarjava s turizmom,« pove sogovornik. Za njim je oskrbo češke koče prevzela sestra Irma, za njo svakinja Karmen, nato bratranec Tone, zdaj je oskrbnica znova Karmen. Če se malo pošalimo, je v Češki koči že desetletja oskrbnik kateri od Karničarjev. Gre za družino, zaljubljeno v gore, aktivno pri domačem planinskem društvu, zato se temu ne gre čuditi.

Da ima Češka koča nekakšen poseben čar, pa meni zdajšnja oskrbnica Karmen Karničar, ki kočo oskrbuje šest let. Obiskovalci, med katerimi po njenih besedah junija in julija prevladujejo Čehi, avgusta pa Slovenci, jo ocenjujejo kot domačno, ki jim da vtis, da so prišli na obisk k starim staršem. Ljudje, ki v njej delajo, pa ob romantiki vidijo tudi manj svetlo plat. Vsaj v kuhinji bi radi imeli elektriko, saj je delo in načrtovanje ob dejstvu, da so brez nje in tople vode, otežujoče. A gostom vseeno vedno postrežejo s sveže kuhano kavo, z doma pečenim kruhom, z jabolčnim zavitkom in štruklji. Karmen Karničar, ki ji v koči poleti pomagajo tudi češki prostovoljci, si poleg elektrike želi tudi, da bi za kočo dobila kuharico.

Ob ducatu desetletij

Junija se Češka koča vsako leto odpira za obiskovalce, čeprav so letos razmere zaradi koronavirusa nekoliko negotove. Kot pove predsednica Planinskega društva Jezersko Anja Karničar, je zdaj pot k Češki koči že odprta, ljudje tudi hodijo po njej. Kako pa bo z letošnjim praznovanjem okroglega jubileja? Ducat desetletij, skoraj 120 sezon, na tisoče ljudi s številnimi doživetji tukajšnjega gorskega sveta so želeli zajeti v knjižico, ki bi vsebovala najboljše prispevke z natečaja, ki so ga objavili konec minulega leta. Odziva žal ni veliko, je povedala Anja Karničar. Do osrednjega praznovanja, ki ga nameravata občina in planinsko društvo prirediti septembra, se to sicer še lahko spremeni. Praznovanje bo letos potekalo v dolini, in ne pri Češki koči, tudi ne bo množično kot v preteklosti. Ne le zaradi letošnjih razmer, ki jih je povzročil koronavirus, ampak tudi zato, da zadostijo duhu združenja Gorniških vasi (Bergsteigerdörfer), ki se mu je Jezersko pridružilo prvo v Sloveniji in se zavzema za trajnostni turizem v skladu z naravo. Praznik Češke koče bo zaznamoval tudi dokumentarno-igrani film, ki ga pripravlja Ladislav Jirasko o začetkih češko-slovenskega hribovskega prijateljstva, župan Andrej Karničar pa si želi, da bi jubilej lepo zaokrožila razglasitev Češke koče za kulturni spomenik lokalnega pomena, o čemer se občina dogovarja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

delno oblačno
vlažnost: 71 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

5/15

torek

-1/16

sreda

-1/18

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PREDAVANJA / Kokrica, 12. marec 2024

Potopisno predavanje: Namibija

IZLETI / Naklo, 12. marec 2024

Pohod na Šmarjetno goro

DELAVNICE / Kranj, 12. marec 2024

Delavnica Quilling paper

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 13. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

PRIREDITVE / Škofja Loka, 13. marec 2024

Pripovedke z Boštjanom Napotnikom

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 13. marec 2024

Minljivost trenutka

RAZSTAVE / Bled, 13. marec 2024

Semena za življenje

PRIREDITVE / Medvode, 13. marec 2024

Razstava ročnih del in slik

 

 
 

 

 
 
 

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...

Majdičev mlin ogroža okolico / 15:36, 1. marec

Imamo pa res smolo s temi podrtijami. Ravno dobro odpravijo eno, bivši 'Hotel Jelen', že se ne da urediti tale podrtija. Da bi jo saj podrli...