Država po novem dobi več

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 13. maj 2020 / 22:24  

V Slovenskih državnih gozdovih dokazujejo, da se je država odločila prav, ko je ukinila koncesijski sistem upravljanja z državnimi gozdovi in za upravljanje s temi gozdovi ustanovila svojo družbo.

Kranj – »Čeprav so bile lani zaostrene razmere na trgu in je sanitarna sečnja predstavljala kar 48 odstotkov celotnega poseka, je bilo lansko leto uspešno. Dosegli smo načrtovano količino sečnje in prodaje, še posebej pa smo ponosni na lastno gozdno proizvodnjo, ki smo jo začeli vzpostavljati v letu 2018. Lani smo tako pri sečnji kot spravilu in prevozu gozdnih lesnih sortimentov storili bistvene korake k izboljšanju lastnih gozdarskih zmogljivosti, pri tem pa se je potrdila pravilnost usmeritve, da so lastne zmogljivosti ključne za hitro in učinkovito izvajanje sanitarne sečnje,« je lansko poslovno leto ocenil Zlatko Ficko, zdaj že nekdanji glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Nadzorni svet družbe je namreč 5. maja sklenil s Fickom sporazum o prenehanju mandata in pogodbe o zaposlitvi, za direktorja pa je začasno, vendar največ za eno leto, imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta Sama Mihelina.

Velika ponudba lesa in nižje cene

Na lansko poslovanje SiDG je bistveno vplivalo znižanje cen iglavcev na avstrijskem trgu, ki je za družbo referenčni trg za določanje cen pri dolgoročnih prodajnih pogodbah. Na evropskem trgu je bila namreč zaradi sanacije žarišč lubadarja in vetroloma velika ponudba gozdnih lesnih sortimentov. V Nemčiji, Avstriji in na Češkem je bilo več kot polovica sanitarnega poseka, to je vplivalo tudi na cene, predvsem na cene iglavcev (smreke), ki so se znižale od 20 do 25 odstotkov. Posledice velike ponudbe in cenovnega udara je močno občutil srednjeevropski trg, tudi trg v Sloveniji. V družbi SiDG, kjer je les iglavcev iz sanitarne sečnje predstavljal kar 65 odstotkov celotne prodaje, so pri iglavcih dosegli povprečno prodajno ceno 48,38 evra za kubični meter, ki je bila zaradi razmer na evropskem trgu za 13 odstotkov nižja od načrtovane; pri listavcih pa je bila prodajna cena celo malo višja od načrtovane. Prihodki od prodaje lesa so bili zaradi tega za sedem milijonov evrov nižji od načrtovanih.

Le tri odstotke lesa prodali tujcem

Družba SiDG je lani še utrdila položaj glavnega dobavitelja lesa domači lesno-predelovalni industriji. Kar 69 odstotkov gozdnih lesnih sortimentov od skupno 1,35 milijona »kubikov« je namreč prodala 161 kupcem, s katerimi je na začetku predlanskega leta podpisala dolgoročne pogodbe in ki so se s pogodbami zavezali za lastno predelavo lesa. Kupcem iz tujine je prodala manj kot tri odstotke vsega lesa, a izključno takega, za katerega med domačimi kupci ni bilo povpraševanja.

Vse več naredijo sami

Medtem ko so predlani sami, z lastnimi delavci in lastno gozdarsko mehanizacijo, posekali in pospravili le 2,3 odstotka lesa, je bil lani ta delež bistveno višji – že več kot sedemodstoten. Lastno gozdno proizvodnjo, v kateri dela 71 delavcev od skupno 271, so najprej vzpostavili v Kočevju, lani pa še na območju poslovnih enot Maribor in Postojna.

Povečali državno posest

Družba je lani kupila 1412 hektarjev gozdov in s tem povečala državno gozdno posest na 236.400 hektarjev, kar predstavlja dobro petino vseh gozdov v Sloveniji. Pri nakupu je dala prednost varovalnim gozdovom, gozdovom s posebnim pomenom ter tistim v zavarovanih območjih in v obmejnem pasu.

Višji donos za državo

V družbi SiDG tudi na podlagi lanskega poslovanja dokazujejo, da se je država odločila prav, ko je pred leti ukinila koncesijski sistem upravljanja z državnimi gozdovi in za upravljanje ustanovila svojo družbo. Novi sistem je namreč za državo bolj donosen. Lani je tako neto donos za državo znašal 27,7 evra od kubičnega metra, v obdobju koncesnin od 2009 do 2016 pa 10,6 evra. V času koncesij je država s koncesijskimi dajatvami dobila povprečno 12 milijonov evrov na leto, zdaj pa v obliki vplačil v gozdni sklad, dobička in davka od dobička dobi na leto od 27 do 29 milijonov evrov.

Vplačila v gozdni sklad

Družba je lani v gozdni sklad vplačala 13 milijonov evrov, od začetka delovanja sredi leta 2016 pa že 48 milijonov evrov. Sredstva sklada upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki denar namenja za pridobivanje gozdov, financiranje ukrepov v zasebnih gozdovih na območju Nature 2000, za promocijo rabe lesa in gozdno-lesnih verig ter za gradnjo in vzdrževanje lokalne infrastrukture v občinah, v katerih je potekala sečnja v državnih gozdovih.

Gospodarjenje na Gorenjskem

Na Gorenjskem poteka gospodarjenje z državnimi gozdovi v okviru dveh gozdnih obratov – Bled - Jezersko in Ljubljana - Kranj. Gozdnogospodarski načrti jim omogočajo letno skoraj 56 tisoč kubičnih metrov poseka gozdnih lesnih sortimentov, lani so na račun večjega sanitarnega poseka, ki je predstavljal več kot tri četrtine možnega poseka, posekali 60 tisoč »kubikov.«

Občutijo posledice ujm in lubadarja

Obrat Bled - Jezersko »pokriva« okoli 8500 hektarjev gozdov na območju Pokljuke, Podmežakle, Bohinja, Bleda, Jesenic, Radovljice, Tržiča, Kokre, Jezerskega in Preddvora. Največji strnjeni kompleks, velik 3600 hektarjev, je na območju Kokre in Jezerskega, večji kompleksi so se še na območju Podljubelja (skoraj 900 hektarjev), Savskih jam (350), Podmežakle (450), Pokljuke (180) in Grofije (90). Na tem območju je v lesni zalogi od 80 do 90 odstotkov smreke, veliko je varovalnih gozdov z omejeno možnostjo gospodarjenja. V zadnjih letih občutijo posledice naravnih ujm. Vetrolom leta 2017 je največ škode povzročil na območju Komatevre in Podstoržiča, že štiri leta se ubadajo s problemom podlubnikov, vendar ugotavljajo, da se razmere izboljšujejo. Spravilne razmere so težke, petino poseka opravijo s pomočjo žičniške tehnologije.

Na Jelovici le sanitarna sečnja

Gozdni obrat Ljubljana - Kranj gospodari z državnimi gozdovi na območju Jelovice, Železnikov, Škofje Loke in Poljan. Na tem območju je le en večji kompleks, na Jelovici, dva manjša sta še nad Železniki, ostali gozdovi pa so razpršeni med zasebnimi. Kompleks na Jelovici obsega 1350 hektarjev, prevladuje smreka z visoko lesno zalogo, v kompleksu že vse od ustanovitve podjetja izvajajo le sanitarno sečnjo, ki letno znaša od 10 do 15 tisoč kubičnih metrov.