Andrej Draksler in Podblica everesting

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / sreda, 29. april 2020 / 08:13  

Rekreativni kolesar Andrej Draksler se je lotil posebnega izziva: Podblica everesting. Izbral je vzpon od Nemilj do Podblice in ga v enajstih urah in pol prekolesaril sedemdesetkrat, premagal pa 8.848 metrov višinske razlike, kot bi se povzpel na Mount Everest.

Podblica – Andrej Draksler iz Zgornjih Bitenj velja za enega boljših slovenskih rekreativnih kolesarjev. V petek se je lotil posebnega izziva, ki ga je poimenoval Podblica everesting.

»Everesting je v teoriji precej enostaven: izbereš katerikoli klanec, nato pa se nanj vzpenjaš tolikokrat, dokler ne dosežeš 8.848 višinskih metrov, kolikor je visok Mount Everest, najvišja gora na svetu. Časovne omejitve ni, moraš pa to narediti v eni vožnji oziroma dejavnosti,« je povedal kolesar škofjeloškega ŠD Koloka, ki je za tako imenovani Everesting challenge vedel že nekaj let: »Ker sem kolesar, ki ima rad vzpone, sem si seveda želel, da bi enkrat to dosegel. Predvsem me je zanimalo, kako se odzove telo in glava pri takšnem naporu in toliko ponovitvah istega klanca. Letošnjo sezono sem nabral že precej kilometrov (sedem tisoč), tudi forma je dobra in pred okrog 14 dnevi sem pomislil, da bi lahko poskusil. Resneje pa sem načrt pripravil dva dneva prej. Izbira primernega klanca, izračuni, koliko ponovitev bo potrebnih, koliko časa in v kakšnem tempu, koliko hrane in pijače potrebujem ...«

Odločil se je za klanec od Nemilj do vasi Podblica. »Izbral sem ga, ker je relativno konstanten, ni prestrm, primeren pa je tudi za spuste, ker ni preveč zavit. Klanec je dolg 1,6 kilometra, 127 metrov je višinske razlike, naklon je osemodstotni,« je pojasnil izbor. Med izzivom večjih težav ni imel, nekaj jih je vseeno bilo. »Nekje med sedmimi in devetimi urami sem težko kaj pojedel, ker je bil želodec že naveličan energijskih tablic. Takrat sem malo na silo jedel, nato pa nadaljeval z geli in nekaj več slanih prigrizkov, pa je šlo brez težav naprej. Predvsem sem vesel, da mi je uspelo držati predvideni tempo celotno preizkušnjo, brez težav s krči ali izčrpanostjo. Malo me je zaskrbelo štiri ponovitve pred koncem, ko sem ugotovil, da mi spušča zadnja zračnica, za menjavo pa ni bilo več časa, ker se je že večerilo, zato sem jo samo napolnil, kolikor je šlo z mini tlačilko, čim hitreje odpeljal zadnje štiri vzpone in upal, da bo zračnica zdržala. K sreči je,« je dejal.

Podblico everesting, vseh 8.848 metrov, je prekolesaril v enajstih urah in pol, skupne vožnje pa je bilo za 12 ur z 9.110 metri višinske razlike, saj je šel že od doma s kolesom. Na Podblico se je povzpel kar sedemdesetkrat, skupaj naredil 249 kilometrov, podatki na števcu so mu pokazali, da je pri tem pedala obrnil 46.686-krat. Porabil je 7.680 kalorij, zato je moral poskrbeti tudi za zadosten vnos tekočine in hrane. »Popil sem enajst bidonov in pol litra Coca-Cole, pojedel okrog sedem energijskih tablic, tri manjše sendviče z marmelado, dve banani, dva gela, tri čokolade Snickers, bombone Haribo, za »kosilo« makarone ...,« je opisal. Za logistično podporo, zalogo hrane in pijače ter moralno podporo je poskrbelo njegovo dekle Ana.

Utrujenost je bila po koncu izziva razumljivo prisotna. »Zaradi utrujenosti je bilo zvečer težko zaspati, sicer pa že naslednji dan razen pričakovano utrujenih in precej »trdih« nog ni bilo težav z izčrpanostjo, tako da sem bil čez dva dni že na kolesu. Po mojih izkušnjah je predvsem pomembno, da na takih preizkušnjah dovolj ješ in piješ, telo zmore napore, če le ima dovolj goriva,« še pravi Andrej Draksler in doda, da epidemija covida-19 s tem, da se je lotil izziva, nima povezave, razen v tem, da je bil pri izbiri vzpona omejen na lastno, kranjsko občino.