Krog pred domačim pragom

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 29. april 2020 / 10:35  

Gradišče (592 m n. m.)–Šmarjetna gora (636 m n. m.)–Špičasti hrib (839 m n. m.)– Sv. Jošt (845 m n. m.) – V času epidemije koronavirusa je prišlo na vrsto tudi raziskovanje matične občine. Ja, mestne občine Kranj. In ker niso dovolj običajni vzponi, je treba »natuhtati« krog, ki ponudi precej kilometrov in višinskih metrov.

Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj potrebovala skoraj šest ur, da bom prišla do vrha Jošta. Z raziskovanjem neznanih poti, sledenjem neoznačenih poti in številnih kolovozov je to povsem možno. V času epidemije in omejitve na matično občino je tak podvig prišel na vrsto. Obiskali bomo Gradišče in Šmarjetno goro, se spustili v Rakovico in nadaljevali v Zabukovje, prečili proti Besnici, se povzpeli na Špičasti hrib in na koncu še na Sv. Jošt. Pojdimo!

Zapeljemo se do Šempetrske graščine v Stražišču, kjer parkiramo avto. Z vzponom začnemo po asfaltirani cesti, mimo cerkvice sv. Tomaža. Malce nad ovinkom se desno v breg usmeri markirana planinska pot, ki najprej teče proti zahodu, nato pa ostro zavije desno in gre proti vzhodu. Pot je, lahko rečem, speljana okoli prvega vrha Šmarjetne gore, zato se kmalu pod nami pokaže Kranj. Ta prvi vrh se imenuje Grmada (592 m n. m.), v arheoloških krogih pa se imenuje Gradišče, saj najdeno kulturo datirajo v 8. stoletje. Z vrha sestopimo do sedla, pod katerim je skakalnica, nato pa zavijemo levo in se po sončni strani Šmarjetne gore povzpnemo na vrh. Z vrha Šmarjetne gore, tam, kjer smo prišli do asfaltirane ceste, zavijemo na stezico, ki se začne spuščati proti vasi Rakovica. Trenutno je precej podrtega drevja, zato predlagam, da se držimo precej levo, tako da dosežemo potoček, ga prečimo in že smo v Rakovici, kjer zavijemo na ličen travnat kolovoz na desni strani. Omenjenemu kolovozu sledimo proti zahodu. Dosežemo vas Zabukovje. Sledimo levo asfaltni cesti, ki nas pripelje do potočka, gremo čez in nadaljujemo po kolovozu. Prečimo pot, ki se na Sv. Jošt vzpenja iz Pešnice, mi pa še kar sledimo kolovozu, ki preide v stezico. Sledi strm vzpon, ki nas pripelje na razpotje poti. Še kar se strmo vzpenjamo, nato pa nadaljujemo po kolovozu desno. Kolovoz preči pobočje, nato pa zavije v levo. Moram priznati, da je v gozdu ogromno kolovozov in vlak, zato je potrebnega kar nekaj občutka za orientacijo. Na čistini se pokaže odcep za cesto, ki pelje proti ribogojnici. Rahlo se spustimo, videti je bolj kot ne brezpotje, ko spet dosežemo kolovoz in zavijemo desno. Kolovoz se spušča in nas pripelje do izhodišča in parkirišča za Sv. Jošt nad ribogojnico v Besnici. Malce naprej je Mohorjeva bajta, ki je označena tudi na marsikaterem zemljevidu. Makadamski cesti sledimo levo, tako nas usmeri tudi smerokaz za Špičasti vrh. Ja, končno spet markacije. Zdaj bo malce lažje. Po cesti nadaljujemo mimo razpotja za Sv. Mohor, po nekaj minutah pa smo na lično označenem odcepu za Špičasti hrib. V spodnjem delu se pot strmo vzpne, nato pa se drži neizrazitega grebena. Prečimo makadamsko cesto, pot se še kar vzpenja, najbolj strmo pa je tik pod vrhom. Vzpon na Špičasti hrib žal ne nagradi z nobenim razgledom, saj je vrh skrit v gozdu. Z vrha sestopimo v smeri Sv. Jošta. Predlagam, da sledimo grebenski poti proti Sv. Joštu, ki poteka malce nad markirano potjo, saj tako obiščemo še Gladki vrh, 785 m n. m. Steza nas pripelje do asfaltirane ceste, ki pelje na vrh Sv. Jošta, a mi zavijemo levo in se z besniške strani mimo vodnega zajetja povzpnemo do vrha. Razlog, da ljudje tako množično obiskujemo Sv. Jošt, verjetno tiči v preteklosti, ko je bil Sv. Jošt nad Kranjem znamenita romarska pot. Sveti Jošt je namreč zavetnik romarjev, zato je cerkev na vrhu vzpetine od nekdaj privabljala romarje od blizu in daleč. Največ zaslug za tak razcvet božje poti je imel duhovnik Simon Vačavnik. Med leti 1741 in 1765 je bil rektor cerkve. Njegovo največje delo so bile svete stopnice. Da bi dobil vse potrebno znanje, je moral kar dvakrat v Rim. Izprosil je posebne privilegije in odpustke, kar je k sv. Joštu privabljalo še več romarjev.

Z vrha Sv. Jošta sestopimo nazaj proti Kranju. Predlagam, da izberemo t. i. pot prijateljev Jošta, ki nas bo pripeljala na njegovo vznožje, nato se pa le še mimo nekaj hiš in graščine vrnemo nazaj na izhodišče. Ja, tole ni kratka pot, je pa lepa. Taka pred domačim pragom!

Nadmorska višina: največ 845 m
Višinska razlika: 1200 m
Dolžina: 20 km
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 3 / 5