Otroštvo

Odpusti jim, sem si rekla, 1. del

Jurka je ena tistih žensk, ki zlepa ne tarna. Potem pa se je lani na lepem zgodilo, da je postalo srce prepolno grenkih spominov, žalosti in tudi jeze. Morala ga je »izprazniti«, drugače ne bi preživela.

Svojo zgodbo je začela na koncu: »Danes teče že deveto leto in petintrideseti dan, kar je štiriletni vnuk nazadnje prikorakal skozi vrata in rekel: ''Lačen sem, kaj bomo danes jedli?'' Medtem ko sem mu pripravljala umešana jajca s smetano, je čebljal: ''Babi, kako te imam rad, kar pojedel bi te.'' V tistem trenutku je skozi vrata privihrala snaha, ga zgrabila in siknila proti meni: ''Prekleta čarovnica, jebi se.'' Nato se je usedla v kombi ter se odpeljala. Kasneje sem ugotovila, da me je tudi okradla, ni pobrala le denarja, temveč tudi vso zlatnino, nekaj akvarelov, dva pozlačena svečnika … A ker je bil sin že tako in tako na tleh, nisem želela še dodatno prilivati olja na ogenj. Sledila je grda in umazana ločitev. Snaha je vztrajala, da sem zanjo sokriva. Menda je sin v njeni odsotnosti vodil domov druge ženske, pa sem bila tiho, kar pa je bila čista laž. Ni jih! Le znebiti se ga je želela! Dobila je bogato odpravnino, žal pa se lahko sin srečuje z vnukom le v njeni prisotnosti. Brez mene. Tega ji ne bom odpustila, pa če še sto let živim!«

Jurko je premagal jok. Medtem ko si je brisala solze, sem si ogledovala fotografije, ki jih je bilo v zimskem vrtu vse polno. Na vseh je bil nasmejan deček, ki ga Jurka ne more in ne more pozabiti.

»Vse življenje sem imela opravka z zlobnimi ženskami. Nekaterim še hudič ne bi segel niti do kolen. Mi lahko poveš, kaj je na meni takšnega, da jih privlačim? Začelo se je že v otroštvu. Moja mama je bila name ljubosumna, kar pomnim. Če mi je ata prinesel liziko, je vreščala nanj, če sem dobila v šoli odlično oceno, je vihala nos, da to ni nič. Ko je prvič slišala sosedo, da imam zelo lepe lase, mi jih je že naslednji dan ostrigla na tri centimetre. O, kako sem jokala, a ni nič pomagalo! Še huje pa je bilo, ko sem šla študirat. Po njenem ne bi smela, ker je tudi sama imela ''samo'' osemletko.

Imela sem še eno sestro, a je bila bolj počasna, nekaj ni bilo v redu z njo. Morda jo je prav zato imela mama raje. Silila jo je, da je ponoči spala pri njej. Ata je odganjala od sebe na zelo prostaški način. Bila sem še otrok, ko sem že poznala več deset zmerljivk, ki so bile povezane s spolnimi organi.

Potem jo je oče zapustil, ni mogel več zdržati. Preselil se je k staršem, vem pa, da ni šel zaradi kakšne ženske. Na poti iz šole sem se pogosto ustavljala pri njem. Malo zaradi sladkarij, ki jih je imel zmeraj na zalogi, malo pa tudi zato, da sva se pogovarjala. Po poklicu je bil mizar, pri babici in dedku si je uredil delavnico za ''fušanje''. Ni bilo lepšega, kot sedeti na kakšnem tnalu, ga opazovati pri delu, kramljati in vleči vase vonj po lesu. Še danes mi je ta vonj med najljubšimi, zato tako rada zahajam v gozd, kjer lahko objemam drevesa in se pomirim.

Doma je bilo po očetovem odhodu zelo hudo. Sprva, seveda ne. Potem pa je začelo primanjkovati denarja. Bila sem že najstnica, rada bi počela še kaj drugega, kot tekala za sestro s ''kahlo''. Morala sem jo tudi hraniti, ker je bila pogosto zelo trmasta in je hrano raztresla po sebi in po tleh. A zdelo se mi je, da je moja sveta dolžnost, da mami pomagam. Tudi ata me je spodbujal. ''Bodi pridna in ubogaj jo,'' mi je govoril. Ko pa sem ga prosila, naj se vrne, je pogledal stran in zmajal z glavo.

Kljub temu da me je mama nenehno tlačila k tlom, me zaničevala, se iz mene norčevala, sem naredila vse, kar mi je ukazala. Ko sem ji omenila, da sem se vpisala na gimnazijo, je planila v jok, da to ne bo šlo, kdo bo pazil na sestro, ko bo ona v službi. V dno srca se mi je zasmilila. Opustila sem misel na šolo in šla delat v kmetijsko zadrugo. Vzeli so me za pomožno prodajalko. Potem sem ugotovila, da mame to, da delam na dve izmeni, čisto nič ne moti. ''Rada te ima, pa te zato želi obdržati ob sebi,'' me je tolažil ata.

Verjela sem mu. Samo še eno leto ostanem doma, potem pa grem, sem si rekla. Na zimo je mama pustila službo z besedami, da se ji ta več ne splača. Našla si je nekega tipa, ki ji je izračunal, da lahko brez težav živi na račun socialne, prispevka, ki ga je dobivala za ubogo sestro in še nekaterih drugih transferjev. Kar naenkrat ji ni bilo več prav, da sem zaposlena, saj bi na račun moje nepreskrbljenosti padel še kakšen dinar več. Postala je nemogoča, celo surova. Neke noči je vdrla v mojo sobo, me prijela za lase in zvlekla čez prag. Zakaj, še danes ne vem. V pižami sem se odpravila pet kilometrov stran, kjer je živel ata. Do jutra, dokler nisem šla delat, sem spala v njegovi delavnici. Sam je imel le eno posteljo, njegovi starši me pa niso marali, ker sem bila menda preveč ''podobna tisti prasici'', ki je prizadela njihovega sina.

Štiri leta, ko sem se vozila v Ljubljano, kjer sem obiskovala gimnazijo, so bila pošastna. Denarja sem imela komaj za avtobus, kakšen dinar mi je stisnil v žep ata. Pa tudi on ga ni imel veliko, saj je začel piti. Kljub vsem naporom sem bila vsa leta prav dobra. Pri dvajsetih sem maturirala. Domov sem prišla vesela, razposajena, ponosna sama nase! Ko me je mama zagledala, se ji je zaradi moje veselosti stemnilo pred očmi. Zagrabila je enega od žebljev, ki so ležali na mizi in mi ga hotela zabosti v oko. Bila je zelo nasilna. Komaj sem se je rešila.

Zatekla sem se k eni od sošolk. Vedela sem, da je to izhod v sili. Bila je malo zaljubljena vame, meni pa so se odnosi z žensko gabili. Vseeno sem ostala dva dneva, saj drugam nisem imela iti. Ni mi kazalo drugega, kot da sem stopila do direktorja kmetijske zadruge. Spomnil se me je in brez težav me je ponovno vzel v službo. Še več: predlagal mi je, da se zaposlim v eni od trgovin, ki so jih imeli na obrobju Ljubljane. Mislila sem, da sanjam! ''Dopoldne boš na predavanjih, popoldne pa boš delala,'' mi je dejal, ko mi je zaželel srečo.

Sreča je bila takrat res na moji strani! Našla sem si skromno sobico pri neki družini. Pravzaprav je bil to le kavč v dnevni sobi, uporabljala sem ga le za spanje. Čez dan so imeli dnevno sobo na voljo drugi družinski člani. Za knjige in ostalo študijsko gradivo pa so mi odstopili polomljeno omarico za čevlje. Dve spodnji polici. Tudi prav. Bom že preživela, sem si rekla.

Dopoldneve sem preživljala na fakulteti, popoldneve v trgovini, ponoči sem študirala. Jedla komaj kaj, spala še manj. Bila pa sem polna adrenalina, ki me je gnal naprej, da sem vztrajala.

Nisem imela čisto nobenega časa zase, kaj šele, da bi letala za fanti! Sem in tja sem dvignila palec in se odpravila na obisk k očetu. Žal je bil redkokdaj trezen. Za Miklavža mi je vseeno naredil tri pručke, ki sem jih podarila otrokom, kjer sem imela streho nad glavo. Bili so mi iz vsega srca hvaležni.

Mama je bila še zmeraj brez službe. Sestro so ji vzeli in jo dali v zavod. Bila je zelo vesela, ko me je videla. Objemala me je in poljubljala ter jokala. Z njo so zelo lepo ravnali, pripravili so jo celo do tega, da je sama brala preproste otroške knjige …«

Zelo je uživala ob poslušanju pravljice za lahko noč na radiu. Pri risanju je bila zelo vztrajna in natančna. Bilo mi je zelo hudo, ko je pri 33 letih umrla. Kap jo je. Še sreča, da sva se, potem ko je bila v zavodu, večkrat fotografirali. Ostali so mi vsaj ti spomini!

Če odmislim, da sem bila pogosteje lačna kot sita, so študentska leta minila mirno in tudi dokaj hitro. Nekaj težav sem imela le z zaljubljeno sošolko, ki je izvedela, kje živim in me je nenehno zasledovala …«

(Konec prihodnjič)

Oddajte svoj komentar

Kranj -1°

jasno
vlažnost: 94 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/9

nedelja

-4/11

ponedeljek

-1/9

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

 

 

IZLETI / Kranj, 6. februar 2024

Na kopanje v Portorož

OBVESTILA / Šenčur, 6. februar 2024

Vadba za zdravo hrbtenico

PREDAVANJA / Kranj, 7. februar 2024

O varnosti in zdravju pri delu

PRIREDITVE / Šenčur, 7. februar 2024

Ljubezen je ključ

PRIREDITVE / Adergas, 7. februar 2024

Vse generalove skrivnosti

PRIREDITVE / Preddvor, 7. februar 2024

Ljubezen – smisel našega obstoja

IZLETI / Naklo, 8. februar 2024

Po poti kulturne dediščine

PRIREDITVE / Šenčur, 8. februar 2024

Ljubezen je ključ

 

 
 

 

 
 
 

Ministrica Švarc Pipan (še) ne razmišlja o odstopu / 16:42, 3. februar

Noro, kakšna tolpa kriminalcev trenutno vlada SLO !!

Evropska sredstva unovčena / 09:11, 3. februar

Gradi se kolesarska povezava Obrne-Boh.Bistrica. Do Bleda se ne gradi nič. Razdalja Obrne-Bled je 8km. Na tej razdalji je že zgrajena kolesa...

V Šenčurju poklon štiridesetim talcem / 21:59, 1. februar

"Vstaja se je končala z znamenito dražgoško bitko, ki je pokazala, da Nemci niso nepremagljivi,«Kdo bo učencem razložil nemško nepremagljivo...

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..