Vrednote, ki jih je Prešeren zapisal v Zdravljico, so tudi temeljne vrednote Evropske skupnosti. Fotografija je simbolična. / Foto: Igor Kavčič

Naj tudi jutri zmaga duh Zdravljice

»To je res svetla novica v tem mračnem času. Naj jo pôjejo narodi z vseh balkonov!« se je ob novici, da je Evropska komisija Prešernovo Zdravljico nagradila z znakom evropske dediščine, odzval nemški slovenist Klaus Detlef Olof, prevajalec Zdravljice v nemščino. O tem smo vprašali dr. Mirana Hladnika.

Letos je bilo podeljenih deset znakov evropske dediščine, Zdravljica pa se je na seznamu 48 vpisov pridružila Spominski cerkvi na Javorci in Partizanski bolnici Franja.

Kranj – Evropska komisija je konec marca potrdila nominacijo Prešernove Zdravljice za znak evropske dediščine. Zdravljica, nominacija je nastala v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice kot nosilke spomenika ter zunanjih strokovnjakov, je poleg Spominske cerkve na Javorci in Partizanske bolnice Franja že tretji vpis slovenske dediščine na prestižnem seznamu evropske dediščine. Skupaj z letošnjimi desetimi novimi vpisi se je nanj od leta 2013 uvrstilo 48 arhitekturnih objektov, predelov mest, zgodovinskih spomenikov, muzejev, dogodkov, časovnih obdobij, dokumentov in drugih znamenitosti, ki jih je komisija s podelitvijo znaka prepoznala za evropsko dediščino, saj ta pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju.

Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Na vprašanje, kako vidi uvrstitev na omenjeni seznam evropske dediščine, literarni zgodovinar in profesor na oddelku za slovenistiko dr. Miran Hladnik pomenljivo najprej poudari mnenje nemškega kolega: »Na forumsko sporočilo o potrditvi nominacije Prešernove Zdravljice za znak evropske dediščine se je nemški slovenist Klaus Detlef Olof, ki je Zdravljico prevedel v nemščino, odzval z vzklikom: »To je res svetla novica v tem mračnem času. Naj jo pôjejo narodi z vseh balkonov!« Pred meseci je profesor Olof dovolil postaviti svoj prevod Zdravljice (Trinklied) na Wikivir in ga s tem prepustil v javno last – redko in plemenito dejanje! Na Wikviru je Zdravljica prosto dostopna še v hrvaščini, ruščini in makedonščini, vsi drugi prevodi (francoski, italijanski, angleški in še kateri) so objavljeni z oznako 'copyright' in je treba za njihovo uporabo prositi lastnike avtorskih pravic.«

Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. Ne nazadnje je tudi edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja tudi sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije.

Zdravljica za sožitje med narodi

Dr. Miran Hladnik ob tem tudi meni, da podelitev statusa pomembnega evropskega kulturnega spomenika Zdravljici Prešernovemu narodu lajša skrb za prihodnjo usodo te pesmi. »Pred desetletjem so se namreč pojavile ideje o zamenjavi Zdravljice, ki je bila leta 1989 izbrana za državno himno, s kako drugo pesmijo ali vsaj z zamenjavo njene sedme kitice, ki se prepeva na proslavah, s kako drugo kitico. Razlog nezadovoljstva z Zdravljico je bil, da je premalo borbena in da je v svojem ključnem sporočilu (»Žive naj vsi narodi ...«) preveč svetovljanska in premalo slovenska. Nacionalni interes bi v ustreznejši meri izražali verzi druge kitice »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet«, še bolj pa npr. militantni verzi Jenkove pesmi Naprej (»Naprej zastava slave, na boj junaška krí! Za blagost očetnjave naj puška govorí!«), ki je danes himna slovenske vojske,« poudarja Hladnik in s tem v skladu s pesnikom daje prednost miroljubnosti in svobodi pred agresivnostjo in nadvlado. Prav uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

Profesor dr. Miran Hladnik pa hkrati v aktualnem času, ki je vendarle oddaljen od dobe, ki je pesniku narekovala pesem, opozarja: »Zdravljica je bila sprejeta med evropske kulturne spomenike prav zaradi svojega humanističnega, svobodoljubnega in svetovljanskega sporočila ter ideje sožitja med narodi, s katerima se razlikuje od atavistično agresivnih državnih simbolov drugih nacij. Držimo pesti in delujmo za to, da duh Zdravljice zmaga nad zloveščimi načrti militarizacije, omejevanja svobode in strahovlade pod izgovorom zagotavljanja varnosti, ki se širijo pri nas, po Evropi in po svetu.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

oblačno
vlažnost: 55 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

7/19

četrtek

6/18

petek

8/17

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Brezje pri Tržiču, 30. maj 2020

Spletno Majsko romanje po Rožnovenski poti

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Podaljšali rok oprostitve najemnin / 16:49, 27. maj

Po seji pa gredo v gostilno in skupaj sedijo za isto mizo !
FAKINGBULŠIT

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 10:20, 27. maj

Pa dobr, če vas je Tito tolk sovražil pa tolk potamanil, kdaj se vas je tolk nakotil?

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 08:04, 27. maj

gledam; pravilno si ocenil, da so Nemci dobrodošli, Slovenci so pa sprti za vse večne čase. Nemci niso nikoli bili problem za komuniste; Slo...

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 23:11, 26. maj

Partizani trdijo, da so pobiti v povojnih pobojih izdajalci. Glede na veliko število grobišč po naši državi in tudi na veliko število umorje...

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 15:06, 26. maj

Ne pozabi vzroka. V kolikor ne bi okupator napadel takratno Jugoslavijo in če ne bi nekateri ljudje stopili v pomoč okupatorju z izdajanjem ...

Poleti bom šla v Prekmurje / 14:16, 26. maj

Nisem še prepričan, če je ta gesta ravno za pozdraviti, ker nekaj nam ne bo šenkal nihče, ampak smo vedno plačniki državljani. Sliši se pa r...

Ob polnoletnosti nov izziv / 14:11, 26. maj

Da me ne bo kdo napačno razumel, tudi sam sem sodeloval v akciji in nabral kar polno vrečo tiste velike rumene vreče, smeti. Prepričan sem, ...