Slovenka in avstralska neskončnost s kolesa (3)

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / sreda, 8. april 2020 / 15:09  

Večino časa Bernarda na poti ni imela mobilnega signala, spanje v postelji je bilo luksuz. Ta čas, ko je oprala in osušila ene in edine kolesarske hlače, je oblačilo nadomestila kar z brisačo. Zgodilo se ji je tudi, da je bila pot za kolesarjenje na zemljevidu zarisana tam, kjer to ni bilo dovoljeno … Seveda je za kolesarje morda lažje kot za kolesarke, kadar »kliče narava«, a dejstvo je, da v Avstraliji ne moreš kar za prvo grmovje. Pa tovornjaki: ko jo je kakšen teh cestnih velikanov prehiteval, je imela precej opraviti, da je ostala na kolesu.

V knjigi 12.000 kilometrov greha najdemo še mnogo drugih zanimivih odlomkov, pisana pa je po poglavjih. Recimo: Garanje na kvadrat, linija gre v franže, Kraste na riti, In resveratrol veritas, Gradbenica na kolesu, Disk ploščice in smrčanje za Guinnessa, Trenutek pred SOS, Beg iz Faradayeve kletke ...

Seveda pa mora kot udeleženka tovrstnih kolesarskih podvigov  Bernarda Jurič poznati tudi svoje kolo, ga znati popraviti in v tem, pravi, je postala že mojstrica: »Pred vsakih odhodom na dirko nekaj ur preživim na učnih urah pri serviserju, kjer ne obravnava samo teorije, temveč praktično razstavljam in sestavljam kolo.«

In še en zanimiv podatek izvemo v knjigi: da na tovrstnih tekmah žensk skorajda ni. Bernarda pojasni: »Ja, na ''solobikepacking'' dirkah res ne. Na Indian Pacific Wheel Ride IPWR nas je bilo osem od vseh 54 udeležencev, na Terra Australis Bike Epic TABE pa sem bila med enajstimi udeleženci edina tekmovalka.« Doda še, da je pravzaprav – uporabi moški spol – prvi kolesar, ki je v enem koledarskem letu prevozil obe trasi in tako naredil križ čez Avstralijo.

Po njenem mnenju morajo biti kolesarke hvaležne Susan B. Anthony, ameriški borki za pravice žensk v tej panogi: »Po njeni zaslugi in zaslugi drugih pogumnih pripadnic nežnejšega spola kolesarjenje tako v večini držav ni greh. Razmerje med moškim in ženskim kolesarstvom je razmerje dneva in noči, tudi kar zadeva denarne nagrade. Lani je zmagovalka skupne razvrstitve na Giru Rosa dobila 520 evrov, zmagovalec moškega Gira pa pol milijona ... Kako je z ultrakolesarkami v Sloveniji in svetu? Pri nas jih lahko prešteješ na prste ene roke, podobno je tudi na sosednjem Hrvaškem. Na ultra dolgih kolesarskih dirkah brez spremljevalne ekipe je ženski spol rariteta – če se jih sploh udeležuje. Na dirkah po svetu se delež žensk giblje okrog petih odstotkov, velikokrat pa je še nižji.«

(Se nadaljuje)