Ples podob iz slikarjevega sveta

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 2. april 2020 / 06:00  

Razstava del slikarja Živka Marušiča, ki so jo v Galeriji Prešernovih nagrajencev načrtovali kar nekaj let, je širok vpogled v slikarjev svet, v njegovo intimnost.

Kranj – Varnostne razmere v državi in svetu, ki jih narekujejo ukrepi v boju proti pandemiji, nam vse od postavitve razstave Carnets pred skoraj tremi tedni vstop v intimni umetniški svet Živka Marušiča trenutno sicer odpovedujejo, a bo po besedah vodje galerije Marka Arneža ta za obiskovalce odprla vrata takoj, ko bo to mogoče.

»Slikanje je avantura,« je nekoč rekel Živko Marušič. »Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in kako se bo končalo. Lahko imaš dober ali pa slab dan. Ne moreš se odločiti, kaj boš naredil in kako se bo tisto zaključilo. To pride samo z iskanjem.« To je pregledna razstava, v pritličju in vseh prostorih prvega nadstropja galerije je pravzaprav pogled v bogastvo njegovih najbolj intimnih iskanj v zadnjih štiridesetih letih, od leta 1980 do danes. Na ogled so namreč risbe na papirju, pasteli, akvareli, kolaži, skice, narejene v različnih slikarskih tehnikah, ki jih je zaznamoval z izrazito svojskim, osebnim pristopom. »Gre za intimne risbe, ki jih hrani v svojem osebnem arhivu in jih javnosti predstavlja prvič,« je povedala umetnostna zgodovinarka Nina Jeza, ki v duhovitem tonu dodaja, da sta za izbor del za razstavo s slikarjem pregledala hišo od tal do strehe.

Duhovit in ironičen

Središče njegovih slikarskih pripovedi so največkrat človeške figure. Slikar jih same ali v skupinah »preseneti« v različnih pozah, pri vsakovrstnih tudi precej neobičajnih opravilih in v širokem razponu duševnih stanj – včasih so figure groteskno razklane, spet drugič preraščajo v druga bitja in pojavne oblike. Lahko gre zgolj za skice z dodanimi napotki o barvah, dimenzijah, tu so nastavki s postavitvijo figure, letnica, naslov in druge zamisli za kasnejše slike. Umetnik pogosto poroča tudi o provenienci slik ter z njimi dokazuje avtentičnost del. Marušič je duhovit, iskriv, ponekod ironičen. Pri ustvarjanju ga vodi intuicija, včasih se njegove risbe, slike na neki način berejo. »Poleg neskončne domišljije in kompleksnega humorja, ki odlikujeta njegova dela, je Marušič tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in eden redkih, ki obvladajo punch-line. Vse te lastnosti, nadgrajene z ekstravagantnim karakterjem, enkratno domišljijo in izjemnim znanjem, osmišljajo Marušičev svojstveni slikarski svet,« zapiše Nina Jeza.

Posebnost razstave so tudi predstavljeni dokumentarni filmi o umetniku, ki so si jih izposodili iz arhiva RTV Slovenija: Besede in slike, Živko Marušič – Brejčeva pljuča avtorja Tomaža in Arneta Brejca (1982), dokumentarna serija Zapeljevanje pogleda Amirja Muratovića in dokumentarni film koprske televizije 40 let Odprte meje: Živko Marušič – Senca (2016) avtorice Barbare B. Centa in urednice Nataše Segulin ter snemalca Franka Marušiča. Eden zanimivejših posnetkov bo gotovo tudi video iz zasebnega arhiva umetnika, ki je nastal ob odprtju skupinske razstave Jugoslovanska nova podoba leta 1983 v Mestni galeriji Ljubljana. Kustos takrat je bil Andrej Medved, sama razstava pa je bila zagotovo prelomna točka v slovenski zgodovini likovne umetnosti. Medved je ob Nini Jeza tudi tokrat sodeloval z besedilom k razstavi. Živko Marušič je sicer nagrado Prešernovega sklada prejel pred dvajsetimi leti za samostojno razstavo Slika je mrtva – naj živi slika! v Moderni galeriji leta 1998. Zaradi njegovega izvirnega pristopa k figuraliki so ga kritiki že takrat umeščali med prepoznavne evropske predstavnike figuralnega slikarstva, pri nas velja za pionirja tako imenovane nove podobe.

Novost E-knjižnica GPN

Ob razstavi je izšel tudi izčrpen katalog z naslovom Osim toga nemam ništa (po naslovu ene Marušičevih slik) z besedili Marka Arneža, Nine Jeza in Andreja Medveda ter reprodukcijami več del s tokratne razstave. Trenutno je na ogled v virtualni obliki na spletni strani Galerije Prešernovih nagrajencev. V sodelovanju z akademskim slikarjem Markom Tuškom, ki z galerijo sodeluje že od samega začetka, so namreč pripravili tako imenovano E-knjižnico GPN. Na njenih policah so trenutno že postavljeni številni katalogi k razstavam iz zadnjih 25 let, v prihodnje pa bodo v tej obliki pripravili vse monografije, pesniške zbirke, zloženke, ki so jih izdali v času delovanja galerije.