Smo pripravljeni na potres?

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / četrtek, 2. april 2020 / 22:47  

Potres, ki je nedavno povzročil precej škode in zahteval celo smrtno žrtev v Zagrebu, je tudi pri nas obudil vprašanja o izpostavljenosti in potresni varnosti v Sloveniji.

Kranj – Tudi Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, o čemer pričajo podatki seizmologov. Zgolj prejšnji mesec so po podatkih Agencije RS za okolje naprave pri nas ali v neposredni okolici zaznale 129 potresov, od tega je bilo sedem takšnih, da so jih lokalni prebivalci čutili, preostali pa človeku niso bili zaznavni.

Kljub temu potres sodi med naravne nesreče, ki nas v Sloveniji najbolj ogrožajo. V prejšnjem stoletju se je tako zgodilo 15 potresov, ki so povzročili zmerne poškodbe na zgradbah, po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje pa se potres, ki pusti močne poškodbe na zgradbah v zadnjih treh stoletjih pojavi enkrat do štirikrat na sto let.

Na Gorenjskem zadnji v Škofji Loki

Med večjimi potresi z epicentrom na območju Gorenjske je bil zadnji septembra 1899, ko so se tla zatresla z magnitudo 4,4. Podobno močan potres je Škofjo Loko stresel tudi leta 1879, Radovljico pa denimo leta 1869. Za primerjavo: nedeljskemu potresu na območju Zagreba so izmerili magnitudo 5,1.

Tudi Gorenjci pa se še dobro spomnimo potresov v Zgornjem Posočju. Maja in septembra 1976 sta potresa prizadela Furlanijo, ko so najmočnejšima sunkoma namerili magnitudi 6,5 in 5,9. Grozljive posledice pa so čutili tudi v severozahodnem delu Slovenije. Posočje je bilo žarišče enega močnejših potresov na našem ozemlju tudi 12. aprila 1998, ko so mu izmerili magnitudo 5,7, ter ponovno 12. junija 2004 z magnitudo 4,9. Obakrat je povzročil precejšnjo gmotno škodo.

Na petstopenjski lestvici potresne ogroženosti je večini občin širše Gorenjske pripisana četrta (velika), štirim pa tretja (srednja) stopnja ogroženosti. Občine Kranj, Škofja Loka, Domžale, Kamnik in Medvode pa se uvrščajo med najbolj potresno ogrožene.

Čeprav potresov ne moremo napovedati, pa se nanje lahko pripravimo. Prav v tem obdobju pri nas poteka mednarodni projekt Siquake 2020, katerega namen je povečati pripravljenost in sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v primeru velikega potresa, ki bi lahko prizadel osrednjo Slovenijo. V projektu sodelujejo tudi nekatere občine južne in vzhodne Gorenjske. Prav potres v osrednji Sloveniji z intenziteto med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS) bi namreč lahko prizadel okoli šeststo tisoč ljudi, več kot šestdeset tisoč bi jih ostalo brez strehe nad glavo.

Le malo lastnikov se odloči za zavarovanje

Za večjo potresno varnost svojega doma lahko po priporočilih Uprave za zaščito in reševanje marsikaj storimo tudi sami. Najboljšo zaščito sicer predstavlja potresno odporna gradnja. Kljub temu da predvsem starejše zgradbe niso ustrezno grajene, pa lahko z rednim vzdrževanjem in obnovo prispevamo, da zgradbe še dodatno ne oslabimo. Prav tako velja zagotoviti, da so plinske cevi in električni kabli brezhibni, saj v nasprotnem primeru lahko ob potresu pride do eksplozije ali požara. Prav tako v stanovanju določimo varna mesta, kjer lahko poiščemo zaklon.

Lastniki lahko svoje nepremičnine tudi zavarujejo, za kar pa se v praksi odloča le malo ljudi. Kot pojasnjujejo na Zavarovalnici Triglav, kar okoli tretjina nepremičnin pri nas, ki so v lasti fizičnih oseb, ni zavarovana za nobeno nevarnost. Med tistimi, ki imajo sklenjeno zavarovanje nepremičnine, pa se za dodatno potresno zavarovanje odloči med 15 in 35 odstotkov zavarovancev. Podobno na zavarovalnici Generali navajajo, da se od vseh lastnikov nepremičnin, ki pri njih sklenejo domsko zavarovanje, približno 26 odstotkov odloči za potresno zavarovanje.

Cene tovrstnih zavarovanj so odvisne od več dejavnikov, med drugim tudi od starosti, lokacije in gradbene vrednosti nepremičnine ter od višine odbitne franšize, pravijo na zavarovalnicah.