Žlahtno pero bo na letošnjega Grumovega nagrajenca še nekoliko počakalo. / Foto: Tina Dokl

Festival, ki je večji kot petdeset let

Danes je svetovni dan gledališča in bi se v Kranju moral začeti 50. Teden slovenske drame. Ta je zaradi aktualnih razmer v državi in svetu prestavljen za nedoločen čas. Enako velja za uvodno dejanje, odprtje muzejske razstave o zgodovini in pomenu petih festivalskih desetletij. Razstava pa je že pripravljena.

V rokah držim lično oblikovano zloženko, na katere prvi strani piše 50. Teden slovenske drame, 27. 3.–6. 4. 2020. V njej najdemo vse, kar naj bi se v okviru jubilejnega festivala slovenske dramatike v besedilih in na odru zgodilo v tradicionalnem terminu na koncu marca in v začetku aprila – objavljena sta program in časovnica vseh uprizoritev s fotografijami in kratkimi zapisi o njih, predstavljene so spremljevalne prireditve, lokacije dogodkov in navodila, kako še pravočasno priti do vstopnic. Žal je vse zapisano zaradi izrednega stanja ob epidemiji koronavirusa postalo preteklost, še preden se je zgodilo, a vendarle tudi prihodnost, saj je 50. Teden slovenske drame prestavljen na doslej sicer še nedoločen termin, a so v Prešernovem gledališču prepričani, da bodo jubilejni festival izvedli.

Razstava ni postavljena, a je pripravljena

Danes, 27. marca, je svetovni dan gledališča in zadnjih osem let je bil to tudi uvodni dan Tedna slovenske drame. Že po tradiciji ga je odprla premiera Prešernovega gledališča, letos Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Pred tem naj bi v Gorenjskem muzeju v gradu Khislstein odprli še pregledno razstavo, posvečeno polstoletnemu festivalu. Razstavo Dogodek je tu, dogodek imate v mestu – naslov je povzet po festivalu iz leta 2014, navdahnjen pa pri dramatiku Slavku Grumu – so na pobudo Prešernovega gledališča v Gorenjskem muzeju pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) in programom Ars Radia Slovenija. O njej sta spregovorili soavtorici kustosinji Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja in Tea Rogelj iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki zanimivo nista prav nič v sorodu.

Kot je povedala organizatorka in soavtorica razstave Monika Rogelj, je razstava vsebinsko in oblikovno pripravljena in čaka na zadnjo fazo izvedbe – tisk panojev in postavitev, ki ju zaradi razmer še ni bilo mogoče do konca izpeljati. Pripravljeni so tudi predmeti, ki jih bodo razporedili v vitrine. Gostitelj Gorenjski muzej je razstavo uvrstil v svoj program za letošnje leto in s tem prevzel tudi organizacijo ter koordinacijo njene priprave. Če so na inštitutu, kjer hranijo gradivo slovenske gledališke zgodovine in seveda topogledno tesno sodeluje z gledališči, bili zadolženi za vsebine s pregledom dosedanjih festivalov, Grumovih nagrajencev in nagrajenih predstav in so v Prešernovem gledališču prispevali gradivo iz svojih arhivov, so v programu Ars pripravili radijske igre, posnete po nagrajenih besedilih, ki jih bo na razstavi tudi mogoče poslušati.

Teden slovenske drame in Kranj

»Moje prvo vodilo pri pripravi razstave je bilo, da gledališče vedno – bolj neposredno kot druge umetnosti – odseva duha časa in prostora, v katerem nastaja. Zato sva s soavtorico razstavo že od začetka snovali tako, da naju je zanimalo sobivanje festivala in mesta Kranj,« poudarja Tea Rogelj, ki se je zato odločila, da bo za besedilni del razstave, ki spremlja razvoj in življenje festivala, uporabila zgolj citate iz medijev, s poudarkom na regionalnih odmevih. »To pomeni, da sem veliko zajemala iz časopisa Gorenjski glas. Zanimivih člankov, ki so odsevali družbeno klimo, hkrati pa govorili o razvoju festivala, se je ob tem nabralo res veliko. Ob tem smo seveda posebno pozornost namenili prejemnikom nagrade Slavka Gruma – spremljanje in spodbujanje slovenske dramatike in Grumova nagrada so srž tega festivala, zato so na razstavi tudi poudarjeni.«

Vsebino, ki se še posebej navezuje na Kranj in življenje v mestu v času vsakoletnega festivala, je pripravila Monika Rogelj: »Pregled vseh dosedanjih festivalov sem dopolnila s pregledom dogajanja v Kranju in okolici v preteklih petih desetletjih, kako se je Kranj razvijal, kaj se je v določenih obdobjih dogajalo v mestu, kakšne so bile novosti, posebnosti, izjemni dogodki. Posebej sem poudarila dogajanje na področju kulture, kakšen je bil kulturni utrip in kaj je vsakokratni TSD pomenil za mesto.« O tem je pripravila tudi članka za katalog, ki bo izšel ob razstavi, poudarila je zgodovino gledališke dejavnosti ter delovanje in pomen Prešernovega gledališča, ki je ves čas nosil glavno breme priprave festivala in skrbel za njegovo rast. »Skupaj z zunanjimi sodelavci sem posnela tudi pogovore s posamezniki, soustvarjalci in sopotniki TSD, ki so z nami delili svoje spomine na festival in delovanje Prešernovega gledališča.«

Triindvajset nagrajencev, nekateri večkrat

Ko gre za pomembne prelomnice v petdesetletni zgodovini festivala, seveda velja v prvi vrsti omeniti uvedbo Grumove nagrade za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo leta 1979. »Podeljevanje teh nagrad pomembno prispeva k temu, da tudi širša kulturna javnost spremlja slovensko dramatiko, ob tem pa spodbuja tudi pisce in pripomore k lažjemu prodoru nominiranih in nagrajenih del na odre. Doslej je nagrade Slavka Gruma prejelo 23 ustvarjalcev za 46 dramskih besedil in le štiri nagrajena besedila še čakajo na praizvedbo,« poudarja Tea, ki dodaja še en razvojni preskok festivala. Leta 1980 so uvedli selektorski izbor programa, pomembna prelomnica, čeprav se je zgodila postopoma in tiho, pa je bila tudi ponovna profesionalizacija kranjskega gledališča konec osemdesetih let. Zanjo si je izjemno prizadeval takratni umetniški vodja Matija Logar, k njej pa je nedvomno pripomogel tudi Teden slovenske drame.

Leta 1999 festival dobi tekmovalni značaj, prvič podelijo veliko nagrado za najboljšo predstavo, ta je kasneje preimenovana v Šeligovo nagrado. »Teden slovenske drame v novem tisočletju zaznamujeta težnja k promociji slovenske dramatike v mednarodnem prostoru – uvedba mednarodnega programa v okviru festivala, prevodi nagrajenih del v tuje jezike, mednarodni simpoziji, povezovanje s tujimi tovrstnimi festivali in združenji – ter sistematična skrb za ''podmladek'', saj od leta 2004 v okviru festivala organizirajo delavnice dramskega pisanja, od leta 2013 pa podeljujejo tudi Grumovo nagrado za mladega dramatika,« pojasnjuje sogovornica.

Zanimiva je statistika Grumovih nagrajencev. Naj­večkrat, kar petkrat, je bil nagrajen dramatik Matjaž Zupančič. Le enkrat – leta 1997 – se je žirija odločila, da nagrade ne podeli. »Prva dobitnica nagrade Slavka Gruma je Dragica Potočnjak – prejela jo je leta 2007 za besedilo Za naše mlade dame. K sreči ni ostala osamljena, saj so kasneje nagrade prejele še Žanina Mirčevska, Simona Semenič trikrat in Simona Hamer,« našteva izvrstna poznavalka slovenske sodobne dramatike Tea Rogelj; da so največ uprizoritev na slovenskih poklicnih in polpoklicnih odrih med nagrajenimi doživele igre Svatba Rudija Šeliga, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča. Med najbolj prevajane slovenske dramatike se uvrščajo Dušan Jovanović, Drago Jančar, Evald Flisar, Matjaž Zupančič in Simona Semenič.

Entuziazem Prešernovega gledališča

Kot posebej poudarja Tea Rogelj, je bil idejni oče Tedna slovenske drame pravzaprav Lojze Filipič, ki je že leta 1955 v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame, sledilo je nekaj ponovitev v šestdesetih letih. Malo znano pa je, da je prav njegova ideja botrovala pomembnemu, tudi mednarodno uveljavljenemu festivalu Sterijevo pozorje (do razpada nekdanje države se je festival imenoval Jugoslovanske gledališke igre).

»Ne morem si kaj, da se ob tem ne bi nekoliko ujezila ob misli na zamujeno priložnost – ideja se je porodila v Sloveniji, a se verjetno takratnim oblastnikom ni zdelo vredno investirati denarja in kadrov, da bi tovrstni festival lahko polno zaživel in se razvil – ali pa je pri vladajočih šlo preprosto za pomanjkanje vizije in podcenjujoč odnos do kulture in kulturnih ustvarjalcev. V Srbiji so to voljo pokazali in rezultat ni izostal,« poudarja Rogljeva, ki je prepričana, da bi tudi Teden slovenske drame lahko že pred desetletji dosegel prepoznavnost in veljavo v jugoslovanskem in kasneje mednarodnem prostoru, če bi le oblastniki uvideli, da so za kaj takšnega potrebna tudi finančna sredstva in kadrovska podkrepitev, ne le zagnanost in dobra volja organizatorjev festivala.

Teden slovenske drame spremlja od študentskih let, bodisi kot gledalka bodisi kot bolj aktivna udeleženka. »Moram reči, da vseskozi občudujem neumorno zagnanost organizatorjev festivala, članov Prešernovega gledališča Kranj. Ob ''študiju'' festivala sem se še toliko bolj zavedela, da bi ta festival brez velikega entuziazma navedenih že zdavnaj ugasnil. In prijetno me je presenetila tudi podpora, ki jo festival uživa pri kranjskih gledalcih in lokalnih medijih; svoj čas, v bolj stabilnih razmerah, jo je tudi pri sponzorjih.«

Ob razstavi še dva kataloga

Seveda k privlačnosti ra­zstave pripomorejo tudi kakšne dokumentarne posebnosti oziroma slikoviti predmeti. Monika Rogelj pri tem poudarja rokopisa dveh dram, ki sta prejeli Grumovo nagrado, in sicer Šeligovo Svatbo (hrani Arhiv Republike Slovenije) in Voranc Daneta Zajca (hrani NUK). Slednji je bil leta 1979 tudi prvi dobitnik. »Na ogled bodo kostumi iz nekaterih predstav, ki so sodelovale na festivalu. Razstavljeni bodo plakati in programske knjižice vsakokratnih TSD in prevodi nekaterih nagrajenih dram. Življenje v Kranju pa bo ilustrirano s predmeti, ki tudi na simbolni način predstavljajo dogajanje v posameznih desetletjih,« še dodaja sodelavka Gorenjskega muzeja.

Ob razstavi so pripravili tudi obsežno jubilejno publikacijo in še dodatni katalog (oba v dvojezični slovensko-angleški izvedbi), ki vsebuje faktografske podatke za obdobje petdesetih let (sodelujoče predstave, žirije, nominirana in nagrajena dela, simpozije, delavnice ...).

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

6/17

petek

5/22

sobota

8/20

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

PRIREDITVE / Kokrica, 1. april 2024

Odprto prvenstvo v sekanju pirhov

PRIREDITVE / Adergas, 1. april 2024

Sekanje in valucanje pirhov

OBVESTILA / Šenčur, Kranj, Trboje, Britof, 2. april 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

IZLETI / Cerklje, 2. april 2024

Pohodni izlet DU Cerklje

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??