Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater / Foto: arhiv Gorenjskega glasa, Tina Dokl

Nekateri bi najraje zbežali

Kranjčan Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater, je zaposlen na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani kot predstojnik Centra za klinično psihiatrijo. Pogovarjala sva se o tem, kaj se dogaja z našimi čustvenimi odzivi v teh izrednih razmerah epidemije novega koronavirusa. Svoj razmislek poda skozi svoje oči, dostopno in obenem z izkušnjo terapevta.

»Razumljivo je, da se bojimo zase, da smo prestrašeni in tesnobni, ampak svojo frustracijo izkazovati skozi agresivnost do nekoga, ki zboli ... To nam da misliti, kakšna je postala današnja družba. Roko na srce – človeški rod se ni kaj dosti spreminjal skozi zgodovino, ob vseh velikih epidemijah se je to dogajalo.«

V Sloveniji so 12. marca razglasili epidemijo, dan za tem so ljudje mrzlično nakupovali živila. Je to brezglavost, nezaupanje v informacije, da je zalog dovolj, ali neko čustvo, dejanje, ki ga je treba samo razumeti?

Nekateri se iz nastalih razmer še naprej norčujejo, jih banalizirajo, kar se bo hitro spremenilo, ko bo nekdo v njihovi bližini zbolel in bodo spoznali, da gre zares. Tudi njih bo popadel strah in spremenili bodo svoje vedenje. V splošnem pa je samoobrambno vedenje ljudi pričakovano. Tisto, kar me straši, je, da se ob poplavi vzporedne realnosti v igricah in filmskih prizorih na televiziji ljudje ne zavedajo več realne situacije. Podobno kot so v osamosvojitveni vojni ljudje postopali naokrog in se niso v resnici zavedali, da se njim lahko kaj »zgodi«. Kot bi gledali film.

Zanikanje kot prvi odziv na epidemijo je bil pričakovano: »To se meni ne bo zgodilo, vse skupaj ni nič hudega, saj je nekaj podobnega kot mila gripa.« Sledita faza streznitve ter samoohranitveni refleks; primer, ko so ljudje začeli prazniti police v trgovinah. Takšna »borba« je ena skrajnost, druga skrajnost je beg. To smo lahko opazovali npr. pri Italijanih, ko so ob izbruhu epidemije »uhajali« čez mejo, čeprav je bila pri njih že razglašena karantena. Podobno vedenje lahko opazujemo tudi pri nas, ko nekateri še kar razmišljajo o tem, kam bi odpotovali. To ni nič drugega kot poizkus bega od vsega.

Tipični odzivi na hudo stresno situacijo so namreč boj, beg ali otrplost.

Dopisnik za nacionalno televizijo iz Rima je poročal bolj o stiskah in tesnobi ljudi v teh pogojih kot o paniki. Kako bi vi postavili »vrstni red« tega, kar doživljamo?

Zaskrbljenost je razumljiva. Vsak prisebni človek v tem času je zaskrbljen, ker je situacija težko obvladljiva, ker je v enačbi toliko neznank. Marsikdo je tudi tesnoben, se pa tesnoba lahko stopnjuje do te mere, da pride do paničnih odzivov.

Za tesnobo je najbolj značilen občutek tiščanja v prsih, ki lahko sili v vrat. Prisotni so še znaki razbijanja srca, občutek notranje napetosti, dušenja. Ob paničnem napadu se pravzaprav zaveš znakov stresnega odziva telesa (občutiš razbijanje srca, imaš občutek izgube samokontrole, občutiš tiščanje v prsih, občutek, da boš omedlel, občutiš mravljinčenje po telesu). To se dogaja zaradi hiperventilacije (hitrega globokega dihanja). Strah te je, da boš kar umrl ...

Panični napad se lahko pojavi nenadoma, izzvan le z neko asociacijo. Pogosto ti pacienti končajo na urgenci, ker mislijo, da imajo srčni napad. Panični napad se pogosto zgodi ljudem, ki navzven delujejo zelo močni – »nezlomljivi«. Ampak to ni stvar slabosti, je posledica izpostavljenosti stresnim situacijam.

V izrednih pogojih, kot je pandemija z novim koronavirusom, ljudje svoje značajske poteze bolj pokažejo navzven, se odzivajo drugače kot v normalnih okoliščinah, drugače kot od njih pričakujemo oziroma smo jih vajeni.

Pogovorno pogosto slišimo »ne zganjaj panike«. S tem mislimo predvsem na nekoga, ki se nerazsodno obnaša – se ne obvlada, ne pa paničnega napada, o katerem sem govoril malo prej.

Kako se lahko notranje pomirimo v teh okoliščinah?

Govoriti o tem je lažje kot to narediti. Prestrašeni smo in negotovi. Če se bomo držali dogovorjenih pravil, če se bomo osamili, ostali doma, kolikor je to le mogoče, nam ne bo hudega, ker bolezen do nas ne bo prišla. Če po nekem naključju pride do okužbe, pa vemo, kako bolezen poteka. Na tem mestu apeliram na starejše, da še posebno pazijo nase in upoštevajo priporočila; to ni čas za obiske svojcev, sosedov in druženja ob kavici. Zanikanje obstoja covida-19 je zelo problematično in nevarno ter skrajno neodgovorno.

Priporočam, da se tokrat ustavimo. Bodimo v kontaktu s prijatelji in svojci, vendar preko različnih komunikacijskih sredstev. V običajnih pogojih zelo kritiziram preveliko odvisnost mladih od Facebooka, Instagrama in spleta na splošno, v teh izrednih pogojih pa je to celo koristno.

V nekaterih lokalnih okoljih je prišlo do stigmatizacije obolelih, ki so se po bolnišničnem zdravljenju vrnili domov. Zakaj pride do nestrpnosti, sovražnega vedenja?

Ljudje pokažemo svoj pravi obraz v kriznih razmerah. Nekateri radi pomagajo, so pa ljudje, ki iz strahu reagirajo na nenavadne načine. Nevarno postane, ko se več takih posameznikov poveže v skupino, drug drugega spodbujajo in podpihujejo pri takšnem vedenju, rezultat pa je, da takrat ljudje postanemo krvoločnejši od katerekoli živalske vrste.

Razumljivo je, da se bojimo zase, da smo prestrašeni in tesnobni, ampak svojo frustracijo izkazovati skozi agresivnost do nekoga, ki zboli ... To nam da misliti, kakšna je postala današnja družba. Roko na srce – človeški rod se ni kaj dosti spreminjal skozi zgodovino, ob vseh velikih epidemijah se je to dogajalo.

S socialno izolacijo z namenom, da zajezimo širjenje novega virusa, smo omejili vsakodnevne stike s sodelavci, prijatelji. Kako vzdrževati najožje družinske odnose, ki so v teh okoliščinah verjetno tudi na preizkušnji?

V nekem »na pol« strokovnem članku sem prebral izkušnje iz Kitajske v zvezi s tem v času izolacije. Po končani izolaciji, ko se je epidemija začela umirjati, so zabeležili porast ločitev. Ni enostavno, če je na majhnem zaprtem prostoru za daljši čas zaprta majhna skupina ljudi, pa naj bo to tudi najožja družinska celica. To je zagotovo velika preizkušnja, koliko zmoremo drug z drugim v partnerskem odnosu, v odnosu s starši – otroci. Prihajajo še zanimivi izzivi …

Pogovor med družinskimi člani sicer res lahko »zdravi«, ampak z zdravili je tudi tako, da jih moraš jemati v pravi dozi, na pravi način in ob pravem času.

Kje poiskati psihološko pomoč, če se tudi zaradi okoliščin izrednih razmer znajdemo v čustveni stiski?

Obstajajo telefonske številke, ki jih lahko pokličete v takšnih trenutkih (pomoč v duševni stiski, Samarijan …) in se boste lahko pogovorili z ljudmi, ki so šolani za takšne pogovore, zagotovo pa se v zelo hudi stiski lahko obrnete tudi na telefon psihiatričnih bolnic, kjer je dežurno osebje. Nikar pa ne nasedajte raznim »čudodelnikom« in kvaziterapevtom, ki ponujajo hitre, instantne rešitve na internetu. Ti vas bodo zelo uspešno osvobodili financ, tesnoba vam bo pa ostala.

Kako zdaj poteka vaše delo?

Napeto in stresno. Ob rednem delu se pripravljamo na morebiten sprejem pacientov, obolelih s covidom-19. Sicer nismo uradna vstopna točka za obolele s koronavirusom, vendar bomo morali poskrbeti za tiste naše paciente, ki bodo potrebovali bolnišnično obravnavo zaradi psihične bolezni in so oboleli tudi z virusom. Naši pacienti so specifični, za sprejem agitiranega pacienta na primer mora sodelovati več zdravstvenih delavcev, če je ta okužen, morajo biti vsi ustrezno zaščiteni, saj je varnost pacienta in osebja na prvem mestu. Za takšno obravnavo pa nimamo zadosti zaščitnih oblačil, mask in očal. Obljubljena nam je bila dodatna pomoč, kar je nujno; upajmo, da pride čim prej.

Sicer smo tudi ambulantno delo skrčili na urgentne preglede, da pacienti dobijo terapijo; redne kontrole in nenujne preglede pa smo prenaročili. Kolikor se le da, delamo po telefonu in drugih komunikacijskih poteh.

Imate kaj več klicev?

Klicev je ogromno, ljudje so seveda prestrašeni. Pri pacientih s psihičnimi motnjami se te lahko potencirajo. V zadnjih dneh opažamo tudi več zlorabe alkohola in drugih substanc, s katerimi se ljudje »tolažijo«, rezultati te »tolažbe« pa se vidijo pri nas.

Kako si zapolnjujete te dni svoj prosti čas?

Ta trenutek ne vem, kaj to sploh je, ker z dela prihajam domov šele zvečer. Ko pa že imam nekaj prostega časa, govorim v običajnih razmerah, nimam težav s tem, kako ga preživeti. Največ v gledališču. Zdaj tega ni, zdaj je čas za socialno osamitev, sam sem se odločil, da v času zagona epidemije tudi staršev ne bom obiskoval, saj bi ju s tem hudo izpostavil nevarnosti okužbe. To je pač treba pretrpeti. Bi pa v času osamitve z veseljem prebral kakšno knjigo Arta Paasilinna. Kot novinar čudovito opisuje človeške značaje, tudi čudake, ki gredo v vsakdanjem življenju kar mimo nas. Prav uživam v njegovih natančnih opisih.

Oddajte svoj komentar

Kranj -4°

zmerno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-6/6

sobota

-9/6

nedelja

-8/7

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

GLEDALIŠČE / Križe, 27. januar 2024

Drama Hodnik

PRIREDITVE / Kranj, 30. januar 2024

O slikanici in drugih knjigah Nataše Rupena

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...