Kako končati epidemijo tudi s pomočjo mask

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Editors Choice / nedelja, 22. marec 2020 / 13:56  

Zdravnika Matic Koželj in Darko Siuka, sodelavca na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana, sta v zadnjem času veliko razmišljala o načinih, kako hitro in učinkovito ustaviti epidemijo. »Ena od ključnih rešitev je nošenje mask v javnosti,« pravita. Veliko je prenosov okužbe s strani asimptomatskih prenašalcev – ljudi, ki nimajo vidnih znakov okužbe.

Ljubljana – »V Italiji umre vedno več ljudi; samo 21. marca je za posledicami koronavirusa umrlo skoraj osemsto ljudi – za manjše slovensko mesto ali za deset manjših slovenskih vasi,« sta s podatkom opozorila zdravnika Matic Koželj in Darko Siuka. Za koga nas najbolj skrbi, pojasnjujeta: »Kratkoročno gledano nas najbolj skrbi za življenja najstarejših (starejših od sedemdeset let) in najšibkejših (kroničnih bolnikov, bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom, bolnikov na biološki terapiji in kemoterapiji). Dolgoročno pa nas lahko upravičeno skrbi tudi za gospodarstvo in posledično ponovno za ljudi – njihova delovna mesta in zmožnost samostojnega preživljanja. Če bo gospodarstvo oslabelo, ne bomo zmogli krepiti zdravstva, šolstva, socialnih transferjev. Ko bo epidemije konec, bi lahko vladala splošna izčrpanost države, zato moramo to pravočasno preprečiti. In da – rešitev je tudi v maskah.«

Bojmo se tistih, ki ne nosijo mask

Kot dodajata, študije dokazujejo, da je veliko prenosov okužbe ravno s strani asimptomatskih prenašalcev – ljudi, ki nimajo vidnih znakov okužbe. »Kdo je lahko prenašalec? Odgovor je: kdorkoli. Lahko ste to vi, pa tega ne veste. Kužen je lahko nekdo na ulici, v trgovini ali kje drugje. Glavna nevarnost virusa ni samo v tem, da je smrtnost tako visoka, ampak da je virus tako zelo nalezljiv. Sprva se je predvidevalo, da je prenos samo kapljičen – na razdalji metra in pol. Slišali smo lahko opozorila, da se prenos virusa lahko zgodi tudi, ko smo sprva v stiku z okuženo površino, nato pa se z rokami dotaknemo ust, nosu ali oči … Sedaj je dokazano, da mikrokapljice v zraku v zaprtem prostoru ostanejo do nekaj ur. To virusu omogoča, da okuženi v prostoru (v trgovini, na pošti, v zdravstvenem domu in povsod drugje, kjer so ljudje) lahko okuži večino drugih v kratkem času. Običajno je prenašalec brez težav. Tisti s težavami se sami umaknejo in ne širijo bolezni naprej.« Asimptomatske bolnike, ki so brez vidnih znakov okužbe, je zato treba imeti ves čas v mislih, opozarjata zdravnika.

Vsak se mora obnašati, kot da je potencialno kužen

Za primer države, ki je okužbo s koronavirusom dobro obvladala, sta dala Južno Korejo. »Je petkrat bolj poseljena kot Slovenija, ima vse možne oblike javnega prevoza, podzemne železnice, velika letališča, velemesta …, pa kljub temu ob enakem številu opravljenih testov na milijon prebivalcev in enakem številu okuženih na milijon prebivalcev nimajo karantene in težav z velikim številom mrtvih. Mediji napačno povzemajo, da je to zaradi učinkovitega zdravstvenega sistema, števila testiranj in zaradi sledenja s sodobnimi tehnologijami.

Pozabljajo pa na osnovno. Južne Korejce je bilo okužbe (za razliko od marsikoga med nami) strah. Pred leti so že imeli izkušnjo s koronavirusom (SARS) ter ptičjo gripo, ki sta v državi pustila strah, tako kot ga mi čutimo danes. Vsak od nas je že videl azijske turiste v Sloveniji, kako brez kakšnih znakov bolezni sredi poletja množično nosijo maske na obrazu. Maske nosijo malo zaradi sebe, predvsem pa zato, da če so slučajno minimalno bolni, ne bi okužili drugih potnikov.«

Z nošenjem maske ščitimo druge, drugi pa nas

»Zakaj kirurg nosi masko? Da v operativno polje ne vnese mikroorganizmov. V nasprotnem primeru lahko pri bolniku povzroči okužbo, ki se lahko konča celo s smrtnim izidom. Enako je pri covidu-19, le da smo v tem primeru ''kirurgi'' vsi. Vsi lahko potencialno pri bližnjem povzročimo smrt ... In kaj naredimo v zdravstvu z bolnikom, za katerega izvemo, da je pozitiven na novi koronavirus? Takoj prejme masko, da ne širi kapljic in mikrokapljic še naprej, nato ga premestimo na ustrezno kliniko, tokrat specialno zaščiteni,« sta na primeru ponazorila Matic Koželj in Darko Siuka. Če bi človek masko nosil že prej, še preden je izvedel, da je okužen, bi bila verjetnost, da je okužil večino ljudi v prostoru, kjer je bil, veliko manjša.

Kratkotrajna rešitev maska iz blaga, ki jo lahko prekuhamo

Idealno bi bilo, da bi vsi imeli zaščitne maske. »Po nekaj urah (treh do osmih urah) je treba masko zamenjati; če pa nove nimamo, se moramo obnašati varčno. Ker niti teh osnovnih mask na trgu ni dovolj, meniva, da so kratkotrajne rešitve maske iz blaga, ki jih lahko prekuhamo. V prvi fazi si vsak lahko sam doma naredi masko iz več slojev (dveh, treh ali štirih). Uporabimo lahko bombažne rjuhe, krpe, majice ali kakšno drugo blago. Pred vsako uporabo jo je treba ponovno oprati na devetdesetih stopinjah Celzija. Vsi načini varčevanja v primeru pomanjkanja zaščitne opreme še niso znani in so v fazi preizkušanja,« sta povedala in opozorila, da je pri preprečevanju okužbe prav tako zelo pomembno temeljito umivanje in razkuževanje rok, ker se virus s kapljicami, ki se usedejo na površine, širi tudi tako. »Če bi ljudje nosili maske, bi bilo na javnih mestih na površinah veliko manj kapljic in mikrokapljic.«

Maska je znak ljudem, da je lahko vsak človek kužen, četudi ne kašlja in nima drugih znakov okužbe. Zdravnika svoje razmišljanje skleneta s sporočilom: »Človeku brez maske se izognemo, ker nas ogroža. Nošenje mask v javnosti naj bo znak družbene odgovornosti, del osebne kulture – enako kot je del osebne kulture, ko starejšemu na prevoznem sredstvu odstopimo sedež. Z nošenjem mask preprečimo širjenje virusa, ki je lahko usoden za ranljive skupine.«