Razpoznavni znak svetovnega dneva Downovega sindroma so pisane kratke nogavice, ki opozarjajo na raznolikost ljudi. / Foto: arhiv Društva Downov sindrom Slovenija

Svetovni dan Downovega sindroma

Letošnji poteka pod geslom »Mi odločamo!«. Ob tem Stanka Grubešič, vodja Centra za Downov sindrom Kranj, poudarja: »Še veliko je treba postoriti, zato naj bo 21. marec namenjen razmišljanju, kako hitro bomo stopili skupaj in končno začeli uresničevati pravico oseb z Downovim sindromom do odločanja.«

Danes, 21. marca, obeležujemo svetovni dan Downovega sindroma (DS). Letošnje geslo je »We decide!« (Mi odločamo!), ki odraža potrebo vsakega posameznika, da odloča o načinu svojega življenja, dela in prostega časa.

Nevladne organizacije, tudi društvo Downov sindrom Slovenija, opozarjajo, da je treba posameznike z Downovim sindromom kakor tudi druge posameznike z drugimi motnjami v razvoju opolnomočiti ter s tem zagotoviti, da se v kar največji meri aktivno vključujejo v vsakodnevno življenje.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Kranjčanko Stanko Grubešič, prof. def., vodjo Centra za Downov sindrom Kranj. Na začetku je nekaj besed namenila letošnjemu geslu in njegovemu udejanjanju v praksi: »Kako lepo se sliši in prebere to zelo zveneče geslo. Bilo bi zelo demokratično, da bi lahko tudi te osebe aktivno sodelovale pri odločitvah, ki so pomembne v njihovem življenju. To naj bi bilo zagotovljeno v vseh obdobjih njihovega življenja, obvezno pa v obdobju odraslosti. Kako pa je to v praksi? V predšolskem obdobju imajo osebe z DS bolj malo priložnosti za odločanje, saj je odločanje v rokah njihovih staršev in različnih strokovnih institucij. Tudi v šolskem obdobju imajo prav tako učenci z DS malo priložnosti za odločanje. Največji delež odločanja je ponovno v rokah njihovih staršev, v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pa je njihovo odločanje odvisno od osebnosti specialnih pedagogov in vseh drugih strokovnih delavcev, ki izvajajo razne terapije. Pričakovali bi, da bi imeli vsaj odrasli z DS več možnosti za odločanje. Mnogi odrasli, ki zaključujejo obvezno šolsko izobraževanje, si želijo zaposlitve, prilagojene njihovim sposobnostim in v socialnih okoljih, ki bi zagotavljala uresničevanje inkluzije in tako uresničevanje njihove osnovne pravice do odločanja. Na žalost je v vsakodnevnem življenju situacija povsem drugačna. Zelo redki posamezniki z DS imajo pri nas priložnost, da se izučijo za dela in opravila, ki so povezana z njihovimi sposobnostmi in močnimi področji, in se zaposlijo v socialnih podjetjih.«

Dotaknila se je tudi programa Učenje za življenje in delo, katerega avtorica je in ki se izvaja v šolah s prilagojenim programom ter zajema odrasle od 18. do 26. leta starosti. »To je program, ki temelji na izobraževanju odraslih in iz tega izhaja spoštovanje vseh načel in vrednot, ki veljajo v izobraževanju odraslih, to je zagotavljanje njihovih pravic do samouresničevanja in kakovosti življenja. Te pravice pa odrasla oseba z DS doseže samo z nadaljnjim izobraževanjem, saj si s tem poveča znanja, spretnosti, kompetence, informiranost, ki ji omogoča tudi ustreznejše odločanje. Tako lažje premaguje ovire, zmanjšuje svoje primanjkljaje in blaži svoje motnje. Pri načrtovanju izobraževanja je treba gledati na posameznika kot odraslo osebo, upoštevati njegove učne in izobraževalne potrebe ter njegova močna področja. To pomeni, da je odrasli v vlogi subjekta, ki ima tudi pravico, da se vključi v sooblikovanje pedagoškega polja, v katero vstopa. Ob tem pa moram poudariti tudi avtonomnost izvajalcev programa, ki naj upoštevajo individualne posebnosti posameznika, njegova močna področja, okolje, v katerem naj bi se izvajal ta program, in materialne pogoje. Tako naj bi odrasli velik del vsebin s posameznih področij vzgoje in izobraževanja opravljal v okviru praktičnih zaposlitev s ciljem doživljanja uspešnosti, čim večje samostojnosti in neodvisnosti v procesu uspešnega vključevanja v delo in življenje. Zato v tem segmentu izobraževanja vidim veliko možnosti odločanja odraslih z DS, kaj bi želeli delati v odrasli dobi,« pravi Grubešičeva.

Ker se zelo radi primerjamo s tujino, ne moremo mimo dejstva, da je v nekaterih razvitih državah Evropske unije pravica oseb z DS do odločanja mnogo bolj razvita kot pri nas. »Na primer v Franciji se je 34-letna Eleonora Laloux, Francozinja z DS, na nedavnih volitvah potegovala za mestno svetnico v svoji občini. Kje pa smo mi, kje srečamo odrasle z DS pri nas? V glavnem v delavnicah varstveno-delovnih centrov. Še veliko je treba postoriti, zato naj bo 21. marec namenjen razmišljanju, kako hitro bomo stopili skupaj in končno začeli uresničevati pravico oseb z DS do odločanja,« je za konec poudarila Grubešičeva.

Oddajte svoj komentar

Kranj 22°

pretežno jasno
vlažnost: 70 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

14/29

ponedeljek

11/24

torek

10/27

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Žirovnica, 7. julij 2020

Obvestilo DU Žirovnica

IZLETI / Kranj, 7. julij 2020

Kolesarska izleta

IZLETI / Kranj, 9. julij 2020

Pohod na Grmado

IZLETI / Kranj, 11. julij 2020

Izlet v neznano in kopalni dan

IZLETI / Kranj, 15. julij 2020

Izlet v neznano in kopalni dan

IZLETI / Kranj, 18. julij 2020

Pohod na Gradovec

IZLETI / Kranj, 25. julij 2020

Izlet na Grosser Rosennock

IZLETI / Kranj, 29. julij 2020

Letovanje na Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Na vsakem koraku / 08:48, 6. julij

Resnost razmer?
Razmere so resne?
Resno?

Ko je brat ubijal brata / 08:47, 6. julij

Baje se to knjigo na Bolhi da dobit že za 6 € !!

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 15:31, 5. julij

Povzeto po radiu Ognjišče: še pogled z sruge stranihttps://siol.net/siol-plus/kolumne/odstop-hojsa-ker-noce-sistema-viktorja-avblja-529261ht...

Kaj pa »mirna Bosna«? / 00:53, 5. julij

Mir v Bosni vzdržuje Nemčija in druge razvite države sveta kamor Bosanci odhajajo s trebuhom za kruhom. V Bosni ostajajo samo starci. Njim se pa ne da ratovati.

Del Gradnikove zdaj slepa ulica / 00:50, 5. julij

Stebričke bo občina kmalu umaknila. Na ukaz prebivalcev Gradnikove.

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 17:32, 4. julij

Očitno sta se tako Hojs kot Travner ujela v prisluhe preiskovalcev, ko sta poskušala reševati Počivavška in posle Geneplaneta.

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:48, 3. julij

Sem vprašal Jelkota, Bojane pa nisem dobil.SEm mu povedal kaj te tare.Reku Jelko: načeloma ni treba po uporabi maske zavreči, ampak, sedaj ...