Pozimi se je v dolino spustil s smučmi

Besedilo: Janez Kuhar
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 5. marec 2020 / 16:54  

V nedeljo, 23. februarja 2020, je v Cerkljah osemdeseti rojstni dan praznoval Peter Slatnar.

Rodil se je 23. februarja 1940 na Ambrožu pod Krvavcem, po domače pri Mežnarju, na Ambružarjevi kmetiji, ki leži na 1084 metrih nadmorske višine, kot najstarejši od šestih otrok. V osnovno šolo je hodil v Cerklje. Pozimi, ko je bilo veliko snega, se je v dolino spustil s smučmi skozi Stiško vas. Kot otrok je rad tekmoval. Udeležil se je šolskih tekmovanj, na katerih je vedno zmagal. Za pot iz šole v Cerkljah do doma na Ambrožu je potreboval dve do tri ure, hkrati pa je nosil tudi pošto za Krvavec. Spominja se, ko je leta 1952 na Ambrožu padlo štiri metre snega ...

Petrova družina je oskrbovala s hrano in pijačo Dom na Krvavcu od leta 1925 dalje. Že z osmimi leti je kosil travo na Ambrožu ter spravljal seno na gospodarsko poslopje. Njegova življenjska pot je mozaik lepih in tudi manj lepih trenutkov. Bil je prvi in danes še edini živeči žičničar Žičnice Krvavec, ki je začela obratovati 2. avgusta 1958.

Peter Slatnar je obrtnik že petdeset let, član izvršnega odbora Društva obrtnikov pa od leta 1972. Je tudi član Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo. Obrt so za njim sprejeli njegovi otroci in vnukinje – v zakonu s soprogo Marijo so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi tri vnuke in tri vnukinje. Sin – ravno tako Peter – izdeluje okovje za skakalne smuči Slatnar.

Marija in Peter Slatnar sta poročena 56 let. Z ženo sta vesela, da so njuni otroci zdravi in pridni. Žena Marija je bila zaradi Petrovih hobijev velikokrat sama in je skrbela, da delo v delavnici ni trpelo. Pri hiši je podpirala tri vogale, pravi Peter.

Slavljenca so ob rojstnem dnevu obiskali in mu voščili lovski prijatelji, sosedje, člani Društva upokojencev Cerklje in številni prijatelji. Voščit so mu prišli tudi smučarski učitelji.

Izpita za gorskega reševalca in učitelja smučanja je Peter naredil leta 1958. V letih od 1964 do 1968 je celo tekmoval v alpskih disciplinah. Bil je med ustanovitelji Lovske družine Cerklje ter štirideset let pomočnik lovstva v državnem lovišču Kozorog Kamnik, Fazanerija Cerklje. V lovske vrste je vstopil leta 1957. Lovca sta bila tudi njegov oče Anton in stari oče Nace. Član Lovske družine Udin boršt je od leta 1981. Je tudi član Lovsko-kinološkega društva Gorenjske. Prvega psa je od takratnega Izvršnega sveta RS, ki mu ga je podaril lovec Janez iz Strmola, dobil v last leta 1946. Danes mu še vedno največji hobi predstavlja lov s psom. Njegova največja lovska trofeja je medved iz leta 1973, ki ga je uplenil v kočevskih gozdovih. Od leta 1968 se udeležuje tudi lovskih tekmovanj v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in bežečega merjasca. V streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka je bil večkrat državni prvak. Medalj s tekmovanj ima Peter v vitrini 12 kilogramov, pokalov pa več kot sto. Sedaj kolajn ne šteje več, za evidenco pa uporablja kar tehtnico.

Zdravje Petru dobro služi, le za branje uporablja očala. Rad prebira časopise, med njimi tudi Gorenjski glas, še zlasti pa rad rešuje križanke.