V skrbeh zaradi zadrževalnika

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železnikarski glas / sreda, 4. marec 2020 / 07:28  

Eden ključnih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti Železnikov je izgradnja dvajset metrov visokega zadrževalnika vode pod Sušo, čemur pa vaščani Zalega Loga niso naklonjeni.

Zali Log – Na Zalem Logu je minuli četrtek potekala predstavitev druge faze projekta protipoplavne ureditve porečja Selške Sore, v okviru katere načrtujejo izgradnjo zadrževalnika pod Sušo, ki pa mu vaščani niso naklonjeni. Že leta 2012 ob javni razgrnitvi projekta so izrazili nestrinjanje in predlagali drugačne ukrepe ter se povezali tudi v civilno iniciativo, ki so jo lansko jesen ponovno obudili. V dopisu, ki so ga januarja poslali pristojnim državnim službam, so zapisali, da zadrževalniku še vedno nasprotujejo. Vaščani Zalega Loga v dopisu med drugim opozarjajo, da bodo vsa zemljišča v poplavnem območju za vedno nezazidljiva, ob aktivaciji zadrževalnika pa bo poplavljenih deset hektarov najboljših polj.

Kot je navzočim vaščanom in tudi obiskovalcem iz okoliških krajev pojasnil vodja projekta na Direkciji RS za vode (DRSV) Bojan Drnovšek, so pri drugi fazi tik pred izborom izvajalca za pridobivanje zemljišč, prihodnje leto načrtujejo projektiranje, v letu 2022 pa naj bi začeli gradnjo. Za prvo fazo protipoplavnih ureditev v Železnikih naj bi zemljišča pridobili do letošnjega poletja, ko bodo tudi vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, pričakujejo pa, da naj bi gradnjo začeli najkasneje v sredini prihodnjega leta. Župan Železnikov Anton Luznar je poudaril, da se morajo potruditi in pravočasno uresničiti projekt, za katerega je že zagotovljenih 34 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, a ga morajo izpeljati do konca leta 2023.

Vodo zadržati nad Železniki

Glavni projektant Rok Fazarinc in predstavniki DRSV na čelu z direktorjem Tomažem Prohinarjem so predstavili potek gradnje zadrževalnika, njegov pomen za večjo poplavno varnost Železnikov, način delovanja in prostorsko umestitev. Fazarinc je povedal, da bodo v naselju Na Plavžu v Železnikih stoletno poplavno varnost dosegli že z rušenjem Dermotovega jezu, medtem ko na Racovniku pa tudi nižje na območju Domela in industrijske cone pri Alplesu ni možno zagotoviti dovolj velike pretočnosti struge. Prav zato je ključno, da del visokovodnega vala zadržijo nad Železniki in jih tako obvarujejo pred katastrofo. Pod Sušo so tako predvideli suhi zadrževalnik z 20 metrov visoko nasuto pregrado, ki bo zadržala milijon kubičnih metrov vode. »Pregrada bo sestavljena iz talnega izpusta in visokovodnih prelivov, zgoraj pa bo potekala cesta. Skozi pregrado bo teklo od 120 do 160 kubičnih metrov na sekundo, pri večjih pretokih pa se bodo na pregradi začele zapirati zapornice in bo prišlo do zadrževanja,« je pojasnil Fazarinc in poudaril, da zajezena voda ne bo dosegla hiš. Zadrževalnik bo deloval zgolj ob ekstremnih pojavih, predvidevajo, da naj bi se to zgodilo trikrat v stotih letih. V zadnjih tridesetih letih bi bilo to zgolj ob poplavah leta 2007. Zadrževalnik naj bi bil aktiviran okoli 12 ur, voda naj bi z območja odtekla v od šestih do osmih urah.

Opozorili na neredno čiščenje vodotokov

Krajani so na drugi strani spraševali, kako lahko načrtujejo zadrževalnik brez njihovega soglasja, in vztrajali, da bi poplavno varnost Železnikov lahko zagotovili veliko ceneje. Slišati je bilo, da ob ustrezni ureditvi struge Selške Sore zadrževalnik sploh ne bi bil potreben. Opozorili so na neredno čiščenje zadrževalnikov proda in vejevja, ki so jih na vodotokih zgradili po poplavah leta 2007. Prohinar je priznal, da je bilo področju vodarstva v preteklosti namenjeno premalo denarja, a so, kot pravi, vložki sedaj večji, se pa zaveda, da bo s čiščenjem vodotokov še veliko dela. Pojasnil je tudi, da omenjene pregrade niso namenjene zadrževanju vode ter da z rednim čiščenjem in razširjanjem strug ne morejo rešiti poplavne ogroženosti Železnikov, pač pa bi s pospešenim odtekanjem vode s tega območja zgolj prenesli problem v Škofjo Loko. Krajane je zanimalo tudi, kako bodo v času delovanja zadrževalnika dostopali do domov, kako bo z odškodninami za lastnike poplavljenih zemljišč in odstranjevanjem naplavljenega materiala …

Predsednik vaškega odbora Janez Habjan je bil po predstavitvi razočaran, ker da jim pristojni v ničemer ne prisluhnejo. Napovedal je, da se bodo vaščani v kratkem znova sestali in oblikovali zahteve. »Smo solidarni do Železnikarjev, da rešimo problematiko vode, v zameno pa vseeno nekaj pričakujemo,« je dejal. Že med razpravo je direktor direkcije obljubil, da bodo v okviru ločenega projekta preverili hudournik, ki ogroža vas, in predvideli ustrezne ukrepe. Krajani si sicer želijo tudi kolesarsko stezo do njihove vasi, saj se po novih načrtih konča že na Jesenovcu.