Za mandatarja predlagan Janez Janša

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zgornja Gorenjska / petek, 28. februar 2020 / 07:48  

Predsednik Borut Pahor je državnemu zboru za novega mandatarja predlagal Janeza Janšo. Parlament bo o njem razpravljal predvidoma prihodnji teden. V koaliciji bodo stranke SDS, NSi, SMC in DeSUS.

Kranj – Ta teden so potekali ključni dogodki za imenovanje nove vlade. Stranka SDS je za mandatarja predlagala svojega predsednika Janeza Janšo, pred tem je za sodelovanje v prihodnji koaliciji pridobila stranke NSi, SMC in DeSUS. K temu so dali soglasje organi omenjenih strank. Prihodnji partnerji so se dogovorili tudi o koalicijski pogodbi.

V sredo je Janšo na pogovor povabil predsednik države Borut Pahor, ki se je pred tem z vodji poslanskih skupin pogovarjal o morebitni novi vladi. Ob tem je ugotovil, da Janša uživa večinsko podporo, in tako je pričakovati njegovo izvolitev za predsednika vlade. Predsednik Pahor je Janeza Janšo državnemu zboru predlagal kot mandatarja za sestavo nove vlade in izrazil pričakovanje, da bo vlada lahko izvoljena že marca ter bo tako končano obdobje politične negotovosti po odstopu premierja Marjana Šarca, od čigar odstopa je minil ravno mesec dni. Predsednik je še dejal, da je za državo to pomembno tako z vidika politične stabilnosti kot z vidika nujnosti, da vlada oprav­lja svoje delo s polnimi pooblastili. Pahor je ob tem pozval k dialogu in sodelovanju brez slehernega izključevanja. Od vseh, tudi od novega predsednika vlade in njegove ministrske ekipe, pričakuje, da se bodo vzdržali ravnanj ali izjav, ki bi bile žaljive ali celo sovražne. Poudaril je tudi spoštovanje trajnih vrednot, demokracije, človekovih pravic, vladavine prava, neodvisnosti sodstva in medijev ter človekovega dostojanstva.

Kandidat za mandatarja Janez Janša pa je med drugim omenil koalicijska pogajanja sedanjih štirih partnerjev, ki imajo sicer različne prioritete, a so dosegli dogovor o najnujnejših skupnih nalogah, ostala vprašanja pa bodo reševali s konsenzom in soglasjem.

Poudarki koalicijske pogodbe

Koalicijska pogodba na področju varnosti predvideva med drugim tudi postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, ureditev razmer v policiji, dosledno spoštovanje azilnega postopka. Občine naj bi s povprečnino dobile več denarja. Koalicijski partnerji se zavezujejo tudi k stanovanjski shemi za mlade družine in gradnji najemniških stanovanj. Novost bi bil demografsko-pokojninski sklad, ki bi imel sedež v Mariboru. Poudarjajo tudi reformo politike socialnih transferjev, ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec, uvesti nameravajo tudi univerzalni otroški dodatek.

Na področju zdravstva naj bi zagotovili dodatna sredstva iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe ter učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst. Med zavezami so tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med ukrepi v zdravstvu navajajo še tri dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika v skupnem obsegu devetih dni v letu in ukrepe za povečanje precepljenosti prebivalstva. Predvidena je tudi ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev. V pridobljene pravice upokojencev ne bodo posegali. Partnerji so v pogodbo zapisali tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost in prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z uvedbo variabilnega dela plače. Več sprememb bo na področju sodstva, v zunanji politiki pa med drugim napovedujejo podporo državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v evroatlantske povezave. Omeniti velja tudi, da bo prihodnje leto Slovenija predsedovala svetu EU. Pogodba omenja tudi uveljavitev e-vinjete in proučitev možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice.

Ministrstva večinoma že razdeljena?

Vlada Janeza Janše bo že njegova tretja po vrsti, če bo le dobila tudi podporo v državnem zboru. Vse kaže, da jo bo, saj Janša računa z od 47 do 50 poslanskimi glasovi. Sestavile jo bodo stranke SDS, ki ima v parlamentu 26 sedežev, njena najbližja zaveznica z desne sredine NSi ter stranki SMC in DeSUS, ki sta bili članici koalicije tudi v vladi Marjana Šarca. Neuradno že krožijo tudi imena prihodnje ministrske ekipe. SDS naj bi dala ministre za finance (Andrej Šircelj), notranje zadeve (Zvonko Črnač), zunanje zadeve (Anže Logar), okolje (Andrej Vizjak) in kulturo (Damjan Damjanovič). NSi bi dobila obrambni resor (Matej Tonin), ministrstvo za delo (Cveto Uršič) in infrastrukturo (Jernej Vrtovec). Kmetijski resor bo obdržala sedanja ministrica Aleksandra Pivec, prvakinja stranke DeSUS, ta stranka pa naj bi dala še ministra za zdravje (Tomaž Gantar) in dobila vodenje urada za demografijo, za katerega pa še nimajo imena. Ministrski položaj bi obdržal tudi sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, predsednik stranke SMC, iz kvote te stranke naj bi bili še šolski minister (Mitja Slavinec), minister za pravosodje (Igor Zorčič) in za javno upravo (Nejc Brezovar).

Sodeč po tem razrezu bi imela Gorenjska samo dva ministra, Kamničana Mateja Tonina, prvaka stranke NSi, in Cveta Uršiča iz Radovljice, prav tako člana NSi, ki je zdaj generalni tajnik Slovenske karitas.