Zimske počitnice

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 27. februar 2020 / 12:27  

Hvaležna sem, da si lahko omislimo zimske počitnice s smučanjem.

Letos smo dolgo časa oklevali, bomo sploh smučali ali ne, saj ni nič snega, koliko nas bo še smučalo. Tako se je zgodilo, da smo na naše stalno smučišče poklicali za rezervacijo hiše šele teden dni pred počitnicami. V dobri veri in v znaku izkušenj iz preteklih let še nikoli, nikoli niso bile vse hiše na smučišču zasedene, pa jih je sedaj že več 25. Točno to se je zgodilo. Kako je to mogoče, vse zasedeno? Kaj pa sedaj? Kot da je konec sveta. Saj je smučišč še veliko, poiščimo kaj drugega. Ko smo pa tako razvajeni – hiša mora biti na smučišču, cena vozovnic je izjemno ugodna. Kje boš sedaj dobil približno podobno nastanitev, cena vozovnic ni nikjer tako ugodna in temu primerno je tudi smučišče … Sprijaznili smo se z dejstvom, da ne bo konec sveta, in naredili načrt dnevnih izletov. Hodili smo po hribih in imeli dnevne smučarske izlete. Najbolj nam je bil všeč Kanin, ki v povezavi s smučiščem Na Žlebeh (Sella Nevea) nudi fantastično vzdušje gorskega smučišča. Obdan si z visokimi gorami in občutek smučanja med hribi na naravnem snegu je danes že skoraj spomin na preteklost. In mi prvič smučamo na tem smučišču? Čudovito, popolno. Vožnja nazaj domov je bila zame prava muka. Nisem mislila, da me to tako utrudi. Morda je tako tudi prav. Šele ko nečesa nimaš, ugotoviš, kaj ti to pomeni, se preizkusiš, ti to zares ustreza ali ne. Sedaj vem, kaj pomeni dopust, ko zamenjaš okolje. Meni ustreza mir, odmaknjeni kraji brez trgovin, restavracij in gostiln, kar je povsem običajna ponudba turističnega središča. Dopust pomeni, da se nikamor ne mudi. Da lahko mirno poležavam, kuham in jem, kadar mi paše, ne gledam na uro. Smučanja imam štiri ure v celem dnevu več kot dovolj, ostalo pa je počitek, odklop, nič vožnje, dražljajev, nakupov. Zgodnja smuka takoj zjutraj, ko drugih smučarjev še ni, mi odtehta skoraj celodnevno potrebo po vijuganju. Odveč mi je počivati v gostilnah, kjer je redko kakšna ponudba dobra. Kava je vodena, jabolčni zavitek brez okusa, cene so visoke, hrupna glasba se vije iz vsakega kota. Kakšen poseben gost sem jaz? Ko glavnina smučarjev odide ali imajo opoldanski počitek, se stacionarni gosti zopet lahko vrnemo na smučine brez gneče. In ko se dnevni gosti odpeljejo domov, je na prelazu mir, visoke smreke, ki odsevajo svojo trdoživost. Kadar je jasno, opazujem zvezde, ko sneži, gazim po novozapadlem snegu in se napajam z mirom.

Kako dobro, da človek spozna samega sebe. Potem moraš biti dovolj iskren in pogumen, da temu slediš. In še nekaj sem sklenila, smučala bom tam, kjer bo sneg večinoma naraven. Smučati na belem jeziku med travo, zvončki in trobenticami zame niso več zimske radosti. Za moj hobi ne bo treba porabiti toliko elektrike in vode. Bom pač spremenila svoje zimske navade.