Drugačen pogled na starejše

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 24. februar 2020 / 13:51  

Dr. Borut Stražišar se zavzema za paradigmo dolgožive družbe, ki naj nadomesti sedanji koncept starajoče se družbe. Usmerjena je v zagotavljanje dolgotrajnega samostojnega življenja starejših.

Jesenice – Borut Stražišar je doktor pravnih znanosti, jeseniški občinski svetnik, ki je širši javnosti postal znan kot eden od treh kandidatov za predsednika stranke DeSUS. Na kongresu se je vnel pravi boj med Karlom Erjavcem in Aleksandro Pivec, ki je na koncu prevzela tudi vajeti stranke. Stražišar je na kongresu poskusil prodreti z novim programom in svežo vizijo, a mu je, kot je povedal, na koncu ostal malce grenak priokus. Ne le da stranka po njegovem mnenju vztraja pri zastarelem programu, zmotilo ga je tudi dogajanje po kongresu. »Zmagoslavje ob socialni izključenosti in revščini potencialnih volivcev DeSUS se mi zdi nehigiensko in daleč od spoštljivih moralnih norm. Sam sem na kongresu javno povedal, da je ena izmed nalog resne in dozorele politične stranke zaščita njenih članov – ne glede na vse osebne zamere. Žal je stranka padla tudi na tem izpitu ...« je dejal. Stražišar je zato dan po kongresu napisal odstopno izjavo in izstopil iz DeSUS-a. Kot pravi, pa ostaja član svetniške skupine DeSUS na Jesenicah, kjer je bil izvoljen kot nečlan stranke. »Menim, da lahko s svojim znanjem naredim vsaj nekaj dobrega za lokalno skupnost, v kateri živim. Obenem čutim moralno odgovornost, da še naprej zagovarjam interese upokojencev.«

Pri tem se zavzema za novo paradigmo dolgožive družbe, ki bi po njegovem mnenju morala nadomestiti sedanji koncert starajoče se družbe. Kot pravi, smo pri starajoči se družbi usmerjeni predvsem na negativne učinke, češ starost je družbeno nesprejemljiva in finančno breme. V nasprotju s tem pa je paradigma dolgožive družbe usmerjena v zagotavljanje dolgotrajnega samostojnega življenja starejših. Cilj je, da ostanejo čim dlje samostojni, seveda z ustrezno prilagoditvijo okolja, tako domačega kot širšega.

»Paradigma temelji na prilagajanju družbe potrebam različnih generacij. Za to ne potrebujemo dragih študij in strategij, temveč moramo zgolj pogledati potrebe starejših in primere dobrih praks v tujini. Za to tudi ni potrebnega veliko denarja, 80 odstotkov vseh ukrepov je nefinančnih. Treba je le spremeniti način razmišljanja oziroma pogled, kako gledaš na starejše,« razlaga sogovornik. Lahko gre za malenkosti, denimo prilagoditev bančnih avtomatov starejšim, brezplačni javni prevoz, drobne prilagoditve v trgovinah, denimo brezplačna dostava na dom. Evropska unija tudi sofinancira prilagajanje domačih okolij za potrebe starejših, da ti lahko dlje časa ostanejo doma. Že samo menjava kadi za tuš v kopalnici lahko včasih pomeni, da bo starostnik lahko še naprej živel samostojno. V nekaterih državah so starejši še vedno delovno aktivni, pomagajo denimo v živalskih vrtovih, parkih, pri čemer dobijo topel obrok in brezplačni prevoz, ohranijo pa občutek koristnosti in družbene povezanosti. Na ta način se zmanjša tudi pritisk na domove za starostnike in za višje pokojnine, razlaga Stražišar. Del prihrankov bi lahko namenili tudi za mlade, za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj.