Pandemija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 22. februar 2020 / 08:40  

Kaj je pandemija? To je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, na eni od celin ali po celem svetu. Bi torej lahko aktualna kitajska epidemija postala pandemija?

Štiri pandemije gripe

Pandemija je torej več kot epidemija. »Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije je pandemija epidemija, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da je bolezen za določeno populacijo nova; da povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in da se z lahkoto in v več primerih širi med ljudmi. Trenutno je v svetu še vedno prisotna pandemija hiva/aidsa, virusna okužba imunskega sistema, prvič odkrita leta 1981, ki je do danes povzročila smrt več kot 25 milijonov ljudi. Med nedavnimi pandemijami je bila tudi pandemija nove gripe, ki se je pojavila leta 2009 in ki jo povzroča H1N1, nov podtip virusa prašičje gripe.« V zadnjem času nas na vrhuncu sezone gripe zanima pandemije gripe. »Gripo je prvi opisal grški zdravnik Hipokrat že leta 412 pr. n. št. Prvo pandemijo gripe so v zgodovini zabeležili leta 1580, odtlej pa se pojavlja vsakih 10 do 30 let. Znana pandemija je bila tudi med letoma 1889 in 1890; poimenovali so jo ruska gripa. Najprej so o izbruhu poročali iz Uzbekistana, in sicer maja 1889, oktobra istega leta pa je že dosegla Tomsk in Kavkaz. Razširila se je po vsem svetu, kot možna povzročitelja pa navajajo podtipa H3N8 in H2N2. Povzročala je visoko smrtnost med obolelimi ter je terjala okoli milijon smrtnih žrtev. Od začetka 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije gripe, in sicer: 1. leta 1918 – španska gripa: najhujša pandemija gripe v novejši zgodovini. Povzročil jo je podtip H1N1, po svetu pa se je širila v letih 1918 in 1921. Zahtevala je več deset milijonov življenj; 2. leta 1957 – azijska gripa: povzročitelj je bil podtip H2N2. Pojavila se je v vzhodni Aziji, po vsem svetu pa je po ocenah povzročila 1,1 milijona smrti; 3. leta 1968 – hongkonška gripa: pandemijo je povzročil podtip H3N2. Zahtevala je okoli milijon življenj. Po koncu pandemije je virus nadaljeval s kroženjem in se pojavlja v obliki sezonskih grip; 4. leta 2009 – nova gripa: povzročil jo je enak podtip kot pandemijo leta 1918 (H1N1).« (Vir: Wikipedija, geslo Pandemija)

Španska gripa 1918–1919

Najhujša nam poznana gripa vseh časov je morila ob koncu prve svetovne vojne. »Pandemija španske gripe, poznane tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadilla, je bila nenavadno huda in smrtonosna oblika aviarne influence, virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni od 1918 do 1919 pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Domnevajo, da je bila ena najbolj smrtnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini. Povzročil jo je tip H1N1 virusa influence, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe, predvsem H5N1 in H5N2. Španska gripa je povzročila veliko več smrti kot sama prva svetovna vojna in je morda tudi prispevala k njenemu koncu. Okužilo se je približno 500 milijonov ljudi, od tega jih je umrlo vsaj 20 do 40 milijonov, po nekaterih ocenah celo do 100 milijonov. Zavezniki v prvi svetovni vojni so bolezen imenovali 'španska gripa' predvsem zato, ker je bila v Španiji deležna mnogo večje medijske pozornosti kot drugje, saj Španija v vojni ni sodelovala in tako ni bilo vojne cenzure. Čeprav se virus zagotovo ni razvil v Španiji, je bila država hudo prizadeta, z okrog 8 milijoni okuženih maja 1918.« (Vir: Wikipedija, geslo Španska gripa)

Epidemija revščine

Današnjo Španijo pa ogroža drugačna epidemija – epidemija revščine. Avstralec Philip Alston, posebni odposlanec ZN za revščino, je po obisku te velike države izjavil, kar sledi. »Španija je dežela z izjemno zgodovino, ki je na več področjih v svetovnem ospredju. A Španija se mora tudi čim prej pogledati v ogledalo in videla bo nekaj, kar ne bo všeč ne državljanom in ne politikom. Globoko zakoreninjena revščina in visoka brezposelnost, stanovanjska kriza velikega obsega, popolnoma neprimeren in neučinkovit sistem socialne varnosti, zastarel izobraževalni sistem, ki dela razlike med otroki, finančni sistem, ki daje mnogo več koristi bogatim kot revnim, birokratska mentaliteta, ki daje prednost zapletenim uradniškim postopkom kot dobrobiti ljudi. Videl sem kraje, za katere mnogi Španci ne bi verjeli, da so v njihovi državi. Videl sem barakarsko naselje, v katerem so razmere slabše kot v begunskem taborišču, saj nimajo tekoče vode, elektrike in sanitarij, in v katerem migrantski delavci živijo že več let. Obiskal sem revne soseske, v katerih otroci odraščajo brez zagotovljene zdravstvene oskrbe, varnosti in zakonite dobave električne energije … Varnostno mrežo, ki jo v Španiji tradicionalno predstavljata razširjena družina in lokalna skupnost, so neoliberalne postrecesijske politike močno natrgale.«