Ni predaha, nova ujma v gorenjskih gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 15. februar 2020 / 11:31  

Gorenjske gozdove je prizadela nova naravna ujma. Po prvi oceni kranjske in blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je veter prejšnji teden v gorenjskih gozdovih izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog osemdeset tisoč kubičnih metrov gozdnih dreves, od tega največ, okoli petdeset tisoč »kubikov«, v gozdovih med Kranjem in Brnikom. Količina poškodovanega drevja je v primerjavi z deset- in stotisoči »kubikov« dreves, ki so jih v zadnjih šestih letih »pogoltnili« žled, sneg, veter in pretirano namnoženi lubadar, zanemarljiva, a vendarle pomeni nov udarec za oslabljene in ponekod že močno razredčene iglaste gozdove. Posledice ujm se ne odražajo več le v gospodarski škodi, temveč tudi v ekološki. Pokrajina spreminja svojo podobo, marsikje, kjer je bil še pred desetletjem lep gozd, je zdaj goličava.

Ko so lastniki gozdov ob koncu lanskega leta delali letni obračun in načrte za naprej, je eden od njih dejal, da si za leto 2020 ne želi ničesar drugega kot normalno gozdarsko leto. Želja se mu ni izpolnila, niti poldrugi mesec ni minil, že je narava po gozdovih »sekala« po svoje in naložila veliko dodatnega dela lastnikom gozdov, gozdarjem, izvajalcem gozdnih del ... Za lastnike se spet začenja nova bitka s časom: če ne bodo pravočasno posekali in pospravili »podrtije«, je velika nevarnost, da se bo v poškodovanih in oslabelih gozdovih še bolj razmnožil lubadar, ki se sicer še od prejšnjih ujm ni umiril. Ni dovolj, da večina lastnikov gozdov poseka in pospravi poškodovano drevje, pomembno je, da to storijo vsi, saj vsako »prezrto« drevo predstavlja nevarnost za nastanek novega žarišča lubadarja.

Gozdarji v razmerah pogostih ujm, ki jim običajno sledijo čezmerne razmnožitve lubadarja, težko usmerjajo (dolgoročni) razvoj gozdov. Izpolnjevanje desetletnih načrtov, ki jih pripravljajo za gozdnogospodarska območja in za posamezne enote, jim vse pogosteje prekriža narava, ki »seka« mimo vseh načrtov. Prav ob ujmah ali napadih lubadarja, ko je treba ukrepati hitro, pa se tudi najbolje kaže slabost našega gozdarstva, predvsem velika lastniška razdrobljenost zasebne gozdne posesti.

Morda so se nove ujme še najbolj razveselili izvajalci gozdnih del ter trgovci z lesom in predelovalci lesa, ki vedo, da višja ponudba lesa prinaša tudi nižje cene. A kakorkoli že – pomembno je, da se poseka in spravila poškodovanega drevja lotijo tisti, ki so za to primerno opremljeni in usposobljeni. Zdravje je namreč pomembnejše od zaslužka.