Inkluzijski pohodi za vse

Kranj – Osmi februar je bil tudi planinski praznik. V soboto so namreč Planinska zveza Slovenije, Slovenska karitas, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza tabornikov Slovenije na Mariborski koči na Pohorju podpisali dogovor o sodelovanju svojih prostovoljcev pri izvedbi inkluzijskih pohodov, skupina slepih in slabovidnih pa je v njihovi družbi prehodila prvi del Slovenske planinske poti, kar pomeni začetek triletnega projekta z odborom Planinstvo za invalide in Kulturno-prosvetno in športno rekreativnim društvom slepih in slabovidnih Karel Jeraj.

»Planinska zveza Slovenije oziroma njen odbor Planinstvo za invalide v sodelovanju s partnerji že več let izvaja aktivnosti za invalide/osebe s posebnimi potrebami, najodmevnejša je akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah, dobro so obiskani tudi inkluzijski pohodi, namenjeni tako invalidom kot neinvalidom. Da bi lahko tovrstno planinsko možnost preživljanja prostega časa ponudili še širši skupnosti, je potrebno večje število prostovoljcev,« pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije, zato so v soboto podpisali že omenjeni dogovor, ki je osnova za skupno delovanje prostovoljcev v teh organizacijah.

Prva priložnost za sodelovanje je bil projekt Slepi/slabovidni po Slovenski planinski poti 2020–2022, ki se je začel prav v soboto na Pohorju. »Prostovoljci bodo nepogrešljivi tudi pri izvedbi projekta Gibalno ovirani gore osvajajo, pod okriljem katerega bodo septembra omogočili obisk gora tudi gibalno oviranim. Letos bo minilo 58 let od prvega organiziranega pohoda slepih na Triglav, kar je bila spodbuda za odbor Planinstvo za invalide ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj, da slepim in slabovidnim ponudijo možnost prehoditi Slovensko planinsko pot, najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu. Ta se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe ter se prek predalpskega hribovja spusti na Kras in konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je z rdeče-belo Knafelčevo markacijo in dodano številko 1,« so še povedali na Planinski zvezi Slovenije. Prvo leto projekta bodo slepi in slabovidni planinci v Dnevnik s Slovenske planinske poti predvidoma odtisnili 22 žigov, po začetku na Pohorju se bodo marca povzpeli na Slavnik, junija na Nanos, do preostalih točk Slovenske planinske poti na Pohorju in Uršljo goro, julija načrtujejo vzpon na Okrešelj, Kamniško sedlo, Begunjščico, Veliki vrh, Zelenico in Stol, avgusta do Triglavskih jezer in Komne, datum za obisk Slovenskega planinskega muzeja, Vrat in izvira Soče pa bodo določili naknadno.

S Planinske zveze Slovenije še sporočajo, da kdor koli bi se želel, bodisi kot udeleženec bodisi kot spremljevalec, pridružiti projektu, se lahko za informacije obrne na e-naslov ss.spp2020.22@gmail.com.