Lukov pogled na Koroško

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. februar 2020 / 09:52  

Krščanska kulturna zveza Celovec in Narodni svet koroških Slovencev sta leta 1989 prvič organizirala govorniški natečaj in nanj povabila dijakinje in dijake dvojezičnih srednjih šol na Koroškem: Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Namen natečaja je usposabljati in navdušiti mlade za javno nastopanje v obeh deželnih jezikih. Na letošnjem natečaju je sodelovalo pet mladih: Zala Filipič in Valentina Wutti z Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru, Hana Jusufagič in Ema Pregelj iz Zvezne dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Luka Miličič Eržen ter Luka Podlipnik iz Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Žirija je na tretje mesto postavila Hano Jusufagič, na drugo Valentino Wutti in na prvo Luka Podlipnika.

Zmagovalec Luka Podlipnik je doma iz Rateč. Že na kranjskogorski osnovni šoli je bil vsestransko dejaven, potem pa se je, da bi si razširil obzorje in se naučil nemščine, pa tudi zaradi bližine, vpisal na Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, kjer sedaj obiskuje 8. B razred. V pogovoru po prejemu nagrade v Mohorjevi hiši v Celovcu je povedal, da tudi svojo poklicno in življenjsko prihodnost vidi v prostoru med Alpami in Jadranom. Razmišlja, da bi študij nadaljeval v Trstu in tako pobliže spoznal tudi Italijo in še predvsem življenje Slovencev v tej državi.

Na svojem govorniškem nastopu na podelitvi letošnje Tišlerjeve nagrade je Luka opisal svoj pogled na položaj in življenje koroških Slovencev, ki so bili kot manjšina vztrajni. »Na pomoč so jim prihajali zdaj pesnik, zdaj vojak, enkrat društvo, drugič gibanje ali stranka, kakšen zakon, dunajski minister, matični narod, splet zgodovinskih okoliščin ali v hudi sili sam Stvarnik,« je povedal Luka. Spomnil je na številne neizpolnjene obljube avstrijskih oblasti, začenši leta 1876, pa leta 1920 o čuvanju jezikovne in narodne posebnosti slovenskih Korošcev in leta 1955 v Avstrijski državni pogodbi. Leta 1959 je bilo ukinjeno obvezno dvojezično šolstvo in blizu 10.000 otrok je bilo izločenih iz dvojezičnega pouka. To je bil najhujši udarec za slovensko skupnost po drugi svetovni vojni. »Obljube koroškim Slovencem niso prinesle nič, nasprotno – povzročile so veliko nepopravljivo škodo,« je povedal Luka. Sedanji čas je prijaznejši, je dejal, vendar je občinstvo vseeno vprašal, kako pogosto sliši na celovških ulicah slovensko govorico. Odgovor je redko ali skoraj nikoli, čeprav v okolici Borovelj živi okrog petsto slovenskih priseljencev, ki za slovensko stvar ne storijo ničesar …