Praznoval je Ivan Jenko

Besedilo: Janez Kuhar
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 5. februar 2020 / 15:41  

V soboto, 25. januarja, na predvečer praznovanja devetdesetega rojstnega dne Ivana Jenka, po domače Kovčetovega Ivana s Pšate pri Cerkljah, so slavljenca obiskali in mu voščili tudi lovski prijatelji.

Namesto mlaja so mu pred hišo na Pšati postavili kar lovsko prežo (štant), ki jo bodo po določenem času prestavili v naravo. Voščit so mu prišli tudi iz LD Tuhinj, katerega član je bil petdeset let. V nedeljo pa so lovci LD Krvavec Cerklje pri Lovskem domu na Štefanji Gori organizirali še Ivanovo jago z naslovom Pozdrav uplenjeni divjadi. Ob visokem jubileju so Ivanu voščili tudi čebelarji, člani Čebelarske družine Cerklje in vsi vaščani Pšate.

Ivan je bil do 62. leta zaposlen v Gojitvenem zavodu Kozorog Kamnik, Fazanerija Cerklje. Njegova prva naloga je bila vzreja fazanov in jerebic. To delo je opravljal 31 let. Bil je tudi lovski čuvaj na območju sedanje občine Cerklje. Na lov na fazane so takrat največ hodili italijanski lovci, veliko pa je bilo tudi slovenskih. Svoje delo je vseskozi opravljal z vso predanostjo in s strastjo.

V lovske vrste je stopil leta 1961. Že njegov oče Martin je bil lovec. Doma imajo kmetijo in od očeta se je Ivan naučil izdelovati dobre klobase in salame. To je danes pri njih že tradicija, saj to dela že njihov tretji rod. Ivan je bil tudi gospodar v času gradnje novega lovskega doma na Štefanji Gori. Svoje znanje in izkušnje še vedno rad predaja naprej.

Sodeloval je na številnih tekmovanjih v streljanju na glinaste golobe, pri čemer je bil zelo uspešen. Na tekmovanjih po Sloveniji je dosegel vrsto zmag ter prejel številne pokale in medalje. Tekmoval je za Lovsko družino Krvavec Cerklje, pred tem pa več let za Lovsko družino Tuhinj. Kljub visokim letom gre še vedno rad na lov.

Z ženo Marijo sta poročena 63 let. Spoznala sta se v Zagrebu, ko je bil on pri vojakih, ona pa na zaključnem izletu s šolo. »Po končani vojski me je prišel pogledat v Dvorje in tako se je začelo,« se spominja Marija. Poročila sta se štiri leta kasneje. Ivan je imel takrat 27 let, Marija pa dvajset. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Imata dvajset vnukov in dvanajst pravnukov. Z ženo sta vesela, da so njuni otroci zdravi in pridni. Bil je tudi član sveta krajevne skupnosti Pšata, Poženik in Šmartno, 25 let pa tudi ključar v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Pšati, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1328. Več kot šestdeset let je tudi čebelar. Veselje za čebelarstvo je »podedoval« od svojega pokojnega očeta Martina. V čebelnjaku ima danes od dvajset do trideset čebeljih družin. Za kakovosten med je Ivan prejel številna priznanja.

Zdravje mu kar dobro služi, edino za branje uporablja očala. Še vedno vozi avtomobil in rad prebira časopise, med njimi tudi Gorenjski glas.