Igor Kajzer, slavnostni govornik na slovesnosti pri spomeniku štiridesetim talcem v Šenčurju

V srcu nosili domovino

V Šenčurju so s slovesnostjo obudili spomin na štirideset pobitih talcev januarja 1944. Javni protest, ker spomenik ni obnovljen po prvotni podobi.

Šenčur – Zaradi napada partizanov na patruljo orožništva med Šenčurjem in Visokim januarja 1944, ko so padli trije orožniki, je Gestapo zagrozil, da bo zbral moške iz Šenčurja in Srednje vasi in jih postrelil kot talce. Takratni šenčurski komisar Franc Padar je dejal, naj ustrelijo najprej njega, potem šele druge, s čimer je preprečil poboj domačinov. Namesto tega so na Sitarjevo njivo, kjer danes stoji spomenik, privedli štirideset talcev iz begunjskih zaporov in jih pobili.

»Edini greh takrat pobitih nesrečnikov je bil, da so nosili v srcu domovino in upanje, da se bo takratna svetovna vojna čim prej končala, saj je nemška moč začela pešati in doživljati številne poraze. Zato se je okupator, tudi ob pomoči domačih izdajalcev, še toliko okrutneje znašal nad civilnim prebivalstvom,« je v slavnostnem nagovoru dejal Igor Kajzer, podpredsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Kranj, in obsodil predvsem izdajstvo domačih ljudi, domobrancev, ko je rojak izdajal rojaka. »Prav je, da ohranjamo spomin na pretekle dogodke, ponavljamo rodovom, kaj so morali naši dedki, babice, bratje, sestre, možje in žene pretrpeti, da danes lahko stojimo na svobodni slovenski zemlji, govorimo in pišemo svoj jezik.« Dejal je, da je ponosen na Šenčur, kjer so množico ulic in naselij poimenovali po padlih Šenčurjanih, ki so v času druge svetovne vojne dobro vedeli, kje je njihovo mesto, in niso pomišljali, kolikšna bo njihova žrtev.

V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor »Kokrški odred« Preddvor, učenci Osnovne šole Šenčur in pevka Vida Šušteršič. Franc Kržan iz Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Šenčur pa je prebral javni protest v zvezi s sanacijo spomenika štiridesetim talcem. Pred leti je bil spomenik oskrunjen. Poškodovanega so sanirali po kulturnovarstvenih merilih in ob financiranju Občine Šenčur, kar je po besedah govornika hvalevredno. Toda spomenik ni bil obnovljen po prvotni podobi, zaradi česar so borci izrekli javni protest in zahtevo po dokončni sanaciji.

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

jasno
vlažnost: 76 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

1/24

nedelja

7/25

ponedeljek

6/24

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

 

DELAVNICE / Gorenjska, 9. maj 2021

Tečaj varnega gibanja v feratah

IZLETI / Naklo, 11. maj 2021

Na Španov vrh nad Jesenicami

IZLETI / Cerklje, 11. maj 2021

Kolesarski izlet

IZLETI / Kranj, 13. maj 2021

Pohod po Udin borštu

OBVESTILA / Kranj, 2. julij 2021

Nov termin za okrevanje v Moravskih Toplicah

 

 
 

 

 
 
 

S sproščanjem ukrepov narašča število nesreč / 08:13, 9. maj

Kje je na tisoče bolnih in na stotine umrlih o katerih je grozil in twittal naš maršal Janša po protestih v LJ 27.4.21 ??

Zakaj si v Kranju želijo bolnišnico / 13:27, 7. maj

Edina logična lokacija je Kranj. Središče Gorenjske. Je tretja največja občina v Sloveniji in edina med mestnimi, ki bolnišnice nima.

Predlog za razrešitev Zorčiča, donacije za STA ... / 11:32, 7. maj

""Po raziskavi evropskega javnega mnenja Eurobarometer so Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svo...

Mitja Čepin novi starešina jezerskih lovcev / 07:44, 7. maj

Uf, ta bo medveda z golimi rokami !

V Škofji Loki prvi občinski Demos v Sloveniji / 09:45, 6. maj

Nekateri težko sprejmejo dejstvo, da je z diktaturo komunizma Tito mitiziral "bratstvo i jedinstvo", tudi z davki za nerazvite. Zato je v YU...

Na poletno prakso k sosedu / 08:40, 6. maj

Avstrija postaja zanimiva za mlade Slovence željne znanja in kulturnega okolja. Bravo.

Poškodovali spomenik na Zgornjem Brniku / 16:31, 5. maj

Škoda za nekaj nedolžnih duš, teh pa itak ni bilo veliko... Ogromno zarukancev se je skrilo in potuhnilo, pač hinavsko, tako kot pred in med vojno.. Pojavili se ponovno l. 91 in glasni še danes !