Na potovanje po stik z naravo in »lokalci«

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / petek, 31. januar 2020 / 13:50  

Popotnik, arhitekt, fotograf. Rok Hočevar iz Naklega je na nedavnem odprtju svoje prve popotniško obarvane fotografske razstave v Pavlinovi galeriji Kulturnega doma Janeza Filipiča v Naklem z nami delil košček, lahko bi rekli le majhen cekin bogate zakladnice popotniških izkušenj in doživetij. Z ženo Katarino potujeta že dvanajst let.

Rok in Katarina Hočevar zase pravita, da sta dva posebneža, ki sta si pred petimi leti doma namesto televizorja zamislila ogromen, na roke narisan zemljevid sveta. »Zemljevid nama je inspiracija, svet pa destinacija,« je bil stavek, ki zakoncema Hočevar po dvodnevnem risanju in barvanju tega zemljevida ni dal miru. Od takrat naprej ves čas razmišljata, kateri neznan košček našega planeta bi še obiskala. Na prvo skupno potovanje sta se odpravila, ko je bilo Roku 17 let, Katarini pa 18. »Preden sem spoznal Katarino, nisem bil ravno popotnik. Ona me je navdušila, lahko bi dejali, da kar ''zvlekla'' v popotniško dogodivščino. Dejala je, da gre v Avstralijo in me povabila zraven. Doma sem prosil starše za dovoljenje in denar, da sem lahko šel z njo. Bil sem še mladoleten, kar pomeni, da je bila Katarina tedaj moja legalna skrbnica,« je pojasnil Rok.

Skupaj potujeta že dvanajst let, v povprečju na leto beležita sedemdeset potovalnih dni, do sedaj pa sta obiskala približno sedemdeset držav. »Rada imava predvsem naravo. Plezava po hribih, hodiva po puščavah, občudujeva slapove, lepe razglede, fotografirava sončne vzhode in zahode, najraje pa opazujeva živali v njihovem naravnem okolju,« pojasnjujeta zakonca Hočevar in nadaljujeta: »Če se le da, na potovanjih divje kampirava. To nama omogoča maksimalen stik z naravo. Zelo pogosto potujeva z avtomobilom, saj nama daje to največ svobode pri raziskovanju novega kraja in lahko prideva tudi tja, kjer ni stalne avtobusne povezave. Vasi imajo v primerjavi z mesti večji karakter. Lažje prideš v stik z ljudmi tam, kjer ni množičnega turizma. Iščeva manj znane oziroma manj obljudene kraje, saj nama je všeč, da si jih lahko ogledava v miru in jih tako bolj v polnosti doživiva.«

Rok potuje, ker se na potovanju otrese vse navlake, ki jo vsakdanja rutina pusti na njem. »Na potovanjih in v interakciji z neznanim človek odraste. Če si ustaljen in zakoreninjen v stalnem, znanem okolju, se razviješ le do neke mere, potem pa ne rasteš več. Potovanja pa dajo ravno osebno rast, obenem bogatijo in odstrejo lepote sveta. Na drugi strani pa lahko iz prve roke spoznaš in vidiš, kako nepremišljeno ravnamo s planetom,« je pojasnil.

Raznolikost kontinenta

Njuno zadnje kar devetmesečno potovanje – od decembra 2018 do septembra 2019 – je bilo v Južni Ameriki, kjer so bile posnete tudi fotografije omenjene razstave. Ta je nastala v sodelovanju s KUD LIK Naklo in je ena v nizu razstav Iz Nakla v svet. Gre za Rokovo prvo popotniško obarvano razstavo, ki je razdeljena v štiri tematske sklope: vode, puščave, gorovja in živali. Na razstavi je na ogled tudi fotografija, ki jo je ravno na dan odprtja nagradila letalska družba British Airways v sodelovanju s potovalnim podjetjem Nomago. Za nagrado je Rok prejel letalski vozovnici do Kanade. Fotografija prikazuje divje kampiranje sredi največje slane puščave na svetu Salar de Uyuni v Boliviji. »Na 24 fotografijah je sicer težko predstaviti ekstremno raznolikost tega ogromnega kontinenta. V nižinah je džungla z gostim rastjem, na višinah od 3500 do 6000 metrov pa razne puščave, vulkani, nenavadna jezera. Od temperature –15 stopinj Celzija do vročih 43 stopinj,« je povedal Rok in dodal: »Potovanje po Južni Ameriki se je zgodilo spontano, brez določenih načrtov. Pred odhodom sem pustil službo in sva šla brez zadržkov. Obiskala sva deset držav in prevozila štirideset tisoč kilometrov. Srečevala sva večinoma špansko govoreče ljudi in se tako naučila njihovega jezika, prej o španščini nisva imela pojma.« Roka so posebno navdušile predvsem Venezuela, Argentina in Bolivija. »Venezuela je izredno lepa in zanimiva država, polna naravnih fenomenov in prijaznih ljudi. Argentina s svojo velikostjo zavzema številne različne geografske pokrajine – od mrzle Ognjene zemlje, ki je čisto blizu Antarktike, preko Patagonije in visokih gora Andov do že skoraj tropskega severa, kjer najdemo znane slapove Iguazu ter puščavsko področje Salte. V Boliviji pa sva doživela pravi kulturni šok. Kar naenkrat je bil kaos povsod okoli naju. Ceste v obupnem stanju, številni protesti in zapore cest, precej umazanije. Nobene prave trgovine, vse se kupi na tržnicah. Na drugi strani pa sva tam videla toliko lepih pokrajin: slano puščavo, vulkane, gejzirje, ledenike, tropski gozd.« Na potovanjih se zakoncema Hočevar dogodi nemalo zanimivih, včasih celo nevarnih anekdot. Eno takih nam je zaupal Rok: »V Patagoniji naju je napadel bik. Šlo je za vprašanje življenja ali smrti. Šla sva na večdnevni treking, ki naj bi bil dolg 72 kilometrov ob Južnopatagonskem ledenem polju. Dali so nama navodilo, naj hodiva po poti, ki je bila na desni strani obdana z ogrado za živali, na levi je bila strmina. Zadnji dan, ko sva že prehodila 71 kilometrov s 15-kilogramskim nahrbtnikom na ramenih, se nepričakovano na poti pred nama pojavi bik. Gledal je proč, a ko sva se mu približala, se je obrnil proti nama, sklonil je glavo ter začel je kopati in pihati. V naglici sva skočila oziroma se dobesedno vrgla čez žičnato ogrado. Bila sva popraskana, pritekla je kri, plazila sva se, da naju bik ne bi videl ... Dogajanje je bilo nabito z adrenalinom, a na koncu sva preživela.«

Lahkih nog naokrog

Povzetek vseh njunih dogodivščin si lahko preberete in ogledate na njunem popotniškem blogu Lahkih nog naokrog. »Nastajati je začel pred štirimi leti, in sicer eno noč pred najinim drugim odhodom v Avstralijo,« je povedal Rok. Katarina piše, Rok prispeva fotografije. »Blog je zbirka nasvetov, ki jih na podlagi svojih izkušenj deliva z drugimi. Je tudi skupek zemljevidov, na katerih zelo natančno oriševa svoje potovanje po določeni državi – z namenom, da olajšava načrtovanje prihodnjim popotnikom. Verjameva, da za potovanja ni treba biti bogataš, le znajti se je treba. Zato se trudiva, da so najina potovanja čim cenejša, da lahko s privarčevanim denarjem potujeva čim dlje in čim večkrat. Zapiševa tudi vse stroške potovanja, da si lahko drugi predstavljajo, koliko določena destinacija stane,« povesta popotnika, ki na blogu pišeta tudi o stvareh, s katerimi se ukvarjata. »Kadar ne potujeva ali načrtujeva potovanj, pogosto doma gostiva goste iz tujine (t. i. kavčanje oz. »couchsurfing«) ali pa greva v naravo. Najrajši greva v gore, na sprehod v gozdove, plavat v jezera ali pa na slovensko obalo. Tudi s športom se veliko ukvarjava. Že od nekdaj plezava, potem pa je tu še kolesarjenje, tek in vse ostalo, kar je povezano z naravo.« Na blogu je moč zaslediti še eno zanimivo kategorijo – kulinarika, kjer delita recepte jedi, ki sta jih v tujini okusila. »Razvila sva navado, da namesto spominkov domov rajši prineseva recept za kakšno lokalno jed. V vsaki državi pokusiva vsaj eno tipično jed, poiščeva oziroma vprašava za recept – kuharji jih zelo radi delijo, če njihovo jed pohvališ – in potem to jed pripraviva doma. Pogosto se nama zgodi, da naju določeni okusi popeljejo nazaj na kraj, kjer sva jih prvič okusila,« še povesta.

Rok in Katarina Hočevar svoje izkušnje delita tudi na potopisnih predavanjih, kjer se trudita biti čim bolj informativna, tako s političnimi, zgodovinskimi, geografskimi podatki o državi kot tudi z nasveti za potovanje v določen kraj in pregledom financ. Še več zanimivosti o njunem devetmesečnem potovanju po Južni Ameriki boste lahko slišali na njunem potopisnem predavanju, ki bo razdeljeno na dva dela. Prvi del bo že 4. februarja ob 18. uri v Gostilni Kresnik v Naklem. Za konec sta nam še zaupala, da kmalu odhajata v Tunizijo, a tokrat le na krajše enotedensko potovanje.