Knjiga o Lihardi Kamenski

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 30. januar 2020 / 10:10  

Mohorjeva založba iz Celovca je v okviru čezmejnega projekta SMART Tourist – SPread The Karawanks (Doživeti in prebirati Karavanke) izdala knjigo o koroški plemkinji, dobrotnici in blaženi Hildegardi ali Lihardi von Stein, po slovensko Lihardi Kamenski.

Tinje / Tainach – V omenjenem projektu, v katerem je Gorenjski glas vodilni partner, ima vsak od sodelujočih svojo vlogo in naloge. Gorenjski glas skrbi za izdajanje časopisa Karavanke, ki je na gorenjski strani vsakič priložen našemu časniku, Mohorjeva iz Celovca pa je zadolžena za izdajanje knjig.

Tako je bila pretekli teden v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah / Tainachu, ki ležijo na severnem, levem bregu Drave in so poznane tudi mnogim Slovencem, predstavljena knjiga z naslovom Liharda, das Leben der Hildegard Stein ali po slovensko Liharda, življenje Hildegard Stein. Knjiga je vrnitev v zgodovino, v 10. stoletje v nekdanji Karantaniji in v življenje njenih ljudi, pripoved o ženi, ki jim je vladala. Knjigo je napisala Regina Schaunig, ki se je rodila leta 1956 na Koroškem in je v Celovcu in v Gradcu študirala nemški jezik, splošno in primerjalno jezikoslovje ter filozofijo. Živi v Galiciji v Podjuni in je od leta 2014 naprej samostojna pisateljica.

Kdo je v Sloveniji slabo poznana plemkinja in v Katoliški cerkvi povišana med blažene Hildegard von Stein? Rojena je bila okrog leta 910 v kraju Stein ali Steiner Berg nad desnim bregom Drave, v središču Podjune. Po slovensko se kraju Stein reče Kamen, zato so Slovenci svojo rojakinjo imenovali Liharda Kamenska. Zaradi skrbi za starejše, bolne in uboge je bila zelo spoštovana. Gradila je bolnišnice oziroma hospice, povezovala je nemško in slovensko govoreče, bila pa naj bi bila prva ženska iz plemiških vrst, ki je gradila cerkve. Liharda je bila poročena s plemenitim Albuinom ali Alboinom. Eden od njunih otrok je bil sveti Albuin, briksenški škof v letih 975 in 1006. O Lihardi Kamenski je leta 1855 v Drobtinicah pisal tedanji škof Anton Martin Slomšek. Imenoval jo je »usmiljena mati Slovencev«. Na Lihardino dobroto spominja v Podjuni ohranjen običaj, ko na god svete Agate 5. februarja po dopoldanski maši mečejo s hodnika nekdanjega kamenskega gradu obiskovalcem majhne ržene hlebčke, kržeje ali krželje imenovane. Knjiga o Lihardi, napisana v nemščini s krajšimi slovenskimi povzetki, je rekonstrukcija njene življenjske zgodbe in prikaz časa, kulture in družbe na južnem Koroškem.