Predsednik Rotary kluba Tržič Naklo Jožef Perne z avtorji Aleksom Leom Vestom, Alenko Puhar in Ivanom Čukom / Foto: Tina Dokl

Košček dobe, ki jo je doživel Štukelj

Na muzejskem večeru v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja so avtorji Ivan Čuk, Alenka Puhar in Aleks Leo Vest predstavili knjigo Gospod Leon Štukelj in Tovariši.

Leon Štukelj sicer ni bil Gorenjec, a kot je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, predstavitev njegove knjige nedvomno sodi ravno v Tržič, saj to mesto velja za mesto z največ udeleženci olimpijskih iger na število prebivalcev.

O telovadnih uspehih Leona Štuklja je bilo v pozni jeseni njegovega življenja povedano toliko lepega, da je o njem nastala javna podoba človeka, ki je bil telovadec svetovnega slovesa, kot osebnost pa zadržan in previden.

Tržič – Esejistična študija o izrednem sokolu Leonu Štuklju je napisana na podlagi njegovih zapisov, korespondenc, dnevnikov in arhivskih listin. Bil je slovenski izobraženec, človekoljub, svetovljan, rotarijec, vrhunski telovadec in športnik, ki je v svojih skritih spominih opisal tiste doživljaje, ki mu jih prej v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji očitno niso želeli objaviti, sam pa si tega ni upal storiti niti kasneje v Republiki Sloveniji. Knjigo je oktobra lani izdala Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, v njej pa so zapisani zamolčani in pozabljeni spomini Leona Štuklja na čas do druge svetovne vonje, med njo in po njej, njegova sodniška pot, kazenski pregon, na samem začetku pa nam odstre vpogled v osebnost Leona Štuklja v temi nečastne sodbe. Odpira številna vprašanja, o katerih se doslej ni razpravljalo in so obenem odraz časa, ki ga je Štukelj živel in ga tudi sooblikoval.

Leon Štukelj sicer ni bil Gorenjec, a kot je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, predstavitev njegove knjige nedvomno sodi ravno v Tržič, saj to mesto velja za mesto z največ udeleženci olimpijskih iger na število prebivalcev. »Prepričana sem, da so se številni tržiški športniki navdihovali pri tako veliki osebnosti, kot je bil Leon Štukelj,« je poudarila Babškova. Štukelj je bil rojen leta 1898 v Novem mestu in že pri devetih letih postal član Sokola Novo mesto. Bil je študent pravnih fakultet na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Leta 1924, ko je tudi diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, je osvojil zlato odličje na olimpijskih igrah (OI) v Parizu v mnogoboju in na drogu. Štiri leta kasneje je na OI v Amsterdamu osvojil zlato odličje na krogih in bronasto odličje z izbrano vrsto in v mnogoboju, leta 1936 pa še srebrno odličje na krogih na OI v Berlinu. O njegovih telovadnih uspehih je bilo v pozni jeseni njegovega življenja povedano toliko lepega in napisanih toliko hvalnic, da je o njem nastala javna podoba človeka, ki je bil predvsem telovadec svetovnega slovesa, kot osebnost pa zadržan in previden. Njegovo življenje se je končalo leta 1999 in šele dvajset let po njegovi smrti lahko preko omenjene knjige končno simbolično izreče tisto, kar mu je ležalo na duši, pa si ni upal objaviti. Kaj mu je preprečevalo, da bi o določenih spominih javno spregovoril, se natančno ne ve, tega tudi ni zapisal, je pa v malo sivo knjižico napisal posvetilo, ki pravi: »Naj bodo ti zapisi v spomin na očeta hčerki Lidiji, morda jih bo lahko uporabil tudi kronist, ki bo želel osvetliti košček dobe, ki sem jo doživljal, slednjič pa tudi moja poslednja volja in želja.« To kratko, a bistveno sporočilo je avtorje Ivana Čuka, profesorja na Fakulteti za šport, Alenko Puhar, znano publicistko, novinarko in pisateljico, ter Aleksa Lea Vesta, politika in športnika, spodbudilo, da Štuklju izpolnijo poslednjo željo in voljo.

Muzejski večer, ki ga je organiziral Rotary klub Tržič Naklo, povezoval pa njihov aktualni predsednik Jožef Perne, se je dotaknil predvsem dejstev, ki so o Štuklju, njegovih sodobnikih, družbenem in političnem dogajanju manj znana. Avtorji so pripovedovali o zgodovini društva Sokol, o delovanju Leona Štuklja in njegovem pogledu na sokole in kako je oblast gledala nanj. Omenili so tudi Viktorja Murnika, ki naj bi ga zgodovina neupravičeno zamol­čala, saj je ravno on postavil dejavnost Sokola na klasične sokolske temelje. Leon Štukelj je bil med drugim tudi rotarijec. Od leta 1936 je bil član Rotary kluba Maribor, najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji. Po njem so poimenovali fundacijo, ki podeljuje štipendije mladim športnikom.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

pretežno jasno
vlažnost: 93 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

-2/11

četrtek

-5/13

petek

-7/15

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

OBVESTILA / Bled, 20. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

IZLETI / Kranj, 20. februar 2020

Po Beblerjevi poti v Ankaranu

IZLETI / Kranj, 20. februar 2020

Vseslovensko seniorsko pustovanje na Ptuju

PRIREDITVE / Jesenice, 20. februar 2020

Za otroke

IZLETI / Kranj, 21. februar 2020

Pustovanje 2020

OBVESTILA / Bled, 21. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

OBVESTILA / Kranj, 21. februar 2020

Obvestila Medobčinskega društva invalidov Kranj

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2020

Za otroke

 

 
 

 

 
 
 

Soglasje za žičnico / 21:42, 18. februar

Dvomim, da je to dobra odločitev. Smučišči Vogel in Soriška planina sta dosti višja od Koble in bosta imela več snega in tudi ugodnejše nižj...

Dobre delavce je treba ceniti / 18:03, 18. februar

Pred leti so vsi sindikati SKEI organizirali solidarno stavko z evropskimi sindikati. Tudi v našem podjetju, ki ga sedaj žal ni več, ker je...

Našli so junakinjo iz Turčije / 16:16, 18. februar

Ta smučarka je prišla na tekmovanje ene 'xy' tekme na Krvavcu in zasedla predzadnje mesto. Kar ni smešno, ker nekdo je tudi zadnji in dobil ...

Dobre delavce je treba ceniti / 16:09, 18. februar

In kje je rešitev? Samo en dan, en sam samcat dan ne bi šli delavci na delo - pa klecne komplet vsa gamad pri koritu. Morali bi pa VSI!!
JE res nemogoče to uresničit??

Osvobodilna fronta / 16:07, 18. februar

Nekaj ne štima s tem pismom. Aha, že vem. Ni domobrancev.

Čudovite živali na Bledu / 15:54, 18. februar

Koliko je pa vstopnina? Koliko parkplac? Hrrčke in zajčke lahko božaš na bližnji kmetiji. Anakonda bo itak 'spala', drugi pitoni počivali.....

Krvavec s Progo Jureta Koširja / 15:54, 18. februar

Sam še morostarji dilcajo