V samostan bi umestili tudi vrtec

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / sreda, 22. januar 2020 / 17:25  

Občina Kamnik še vedno išče vsebine, ki bi zapolnile Samostan Mekinje. Stavba, ki so jo od sester uršulink pred dobrimi tremi leti prejeli v dar, še vedno nima strategije, prav tako bo dolgotrajna postopna obnova kompleksa, za nameček pa ta javni zavod čaka tudi novega direktorja.

Mekinje – Občina Kamnik je v letu 2017, takoj po tem, ko je bil samostan v oktobru 2016 z darilno pogodbo predan občini s strani sester uršulink, začela analizo stanja in iskanje novih vsebin objekta.

Nekateri občinski svetniki občinski upravi očitajo, da pri tem nima jasne vizije. »Samostan Mekinje je objekt izrednega kulturnega in zgodovinskega pomena. V samostanu je res na voljo veliko prostora, pa vendar menim, da je treba k obnovi in razvoju pristopiti celostno. Določene stvari so bile že začrtane, vendar se sedaj zdi, da gredo zadeve v nasprotno smer. V samostan je treba dati vsebine, ki so medsebojno povezane, ne pa da se vanj trpa vse, samo da bodo prostori polni. To po mojem mnenju ni gospodarno ravnanje. Objekt je treba varovati kot kulturno dediščino in vsebine temu prilagajati, predvsem pa poskrbeti, da bo postal znan za protokolarne dogodke, slovenske in tuje, s čimer bi ogromno pridobil tudi Kamnik kot turistična destinacija,« opozarja svetnica LMŠ Alenka Jevšnik.

Prostora je veliko, za kaj vse pa je primeren?

Občina ima pri gospodarjenju s samostanom in umeščanjem vsebin ne le finančne skrbi, saj je stavba v večji meri potrebna temeljite prenove (zadovoljivo obnovljena je zgolj tretjina samostana), pač pa mora dosledno slediti tudi posebnim varstvenim režimom, saj je objekt razglašen za kulturni spomenik, zato tesno sodelujejo s pristojno konservatorko Majo Avguštin iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Natančna analiza tlorisov objekta je pokazala, da bi s pravilno razporeditvijo dejavnosti lahko stavbo oziroma samostanski kompleks oblikovali kot moderen kulturni in izobraževalni center, ki bi bil odprtega tipa in dostopen za širšo javnost, pojasnjujejo na občini. Samostan je občina med drugim kot eno od možnih lokacij prijavili v projektu Ljubljana – evropska prestolnica kulture 2025. V njem si želijo gostiti tudi katerega od dogodkov v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji in urediti hostel ter dva oddelka vrtca.

Vrtec bi bil ločen od preostalih dejavnosti

Pa vrtec sodi med tako odmevne kulturne in protokolarne projekte?

»Prepričan sem, da sodi. Prostori vrtca – ki bi bili tu zgolj začasna rešitev – bi bili odmaknjeni od vseh obnovljenih dvoran, imeli bi lasten vhod in ne zdi se mi, da bi se te dejavnosti v tako velikem kompleksu izključevale. Pred vrati kamniških vrtcev je letos ostalo devetdeset otrok, zato predšolsko varstvo občini predstavlja kar nekaj izzivov. Razmišljamo, da bi v zaprt del samostana, kjer ne bi motili drugih aktivnosti, umestili vrtec z dvema oddelkoma – povsod drugje bi za gradnjo ali prizidek potrebovali zemljišče, gradbeno dovoljenje … Tu pa je stavba v naši lasti in prostora je ogromno. Uskladiti se moramo le še z zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki nam nalaga izdelavo konservatorskega načrta,« pravi župan Matej Slapar in dodaja, da je v občinskem proračunu v ta namen že zagotovljenih 35 tisoč evrov.

Občina se je poleg priprave konservatorskega načrta lotila tudi izdelave strategije Mekinjskega samostana, za kar je zadolžena v lanskem letu imenovana delovna skupina. Njeno delo pa se je že kmalu po prvem sestanku zaustavilo, saj je po odpovedi vršilke dolžnosti direktorice Saše Ceglar Vidmar javni zavod v začetku decembra ostal brez vodstva. Novi direktor oz. direktorica naj bi bila izbrana do konca meseca, do takrat (ali po potrebi še nekoliko dlje) pa bo zavod vodil Boris Ravbar iz občinske uprave.