Za delo, znanje in blaginjo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Železniki / torek, 14. januar 2020 / 08:59  

Zahtevamo državo, v kateri bodo ljudje živeli od dela, znanja in tudi podjetnosti, in vztrajamo, da se tatvina zatre in uveljavi učinkovita kontrola in da družba normalno deluje, je dejal v nedeljo v Dražgošah pesnik, dramatik in prevajalec Ervin Fritz.

Dražgoše – Več tisoč ljudi je v nedeljo obiskalo vas Dražgoše, kjer je bila opoldne osrednja svečanost v spomin na 78. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci, ki so po umiku partizanov požgali in porušili vas ter pobili 41 domačinov. Njihovemu spominu so se, tudi s polaganjem vencev h kostnici pod spomenikom, poklonili številni predstavniki slovenske politike, med katerimi so bili predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, nekateri ministri, poslanci, nekateri župani, predstavniki Slovencev iz Italije in Avstrije ter vojaški ataše Ruske federacije.

Letošnji govornik, pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz, je začel svoj govor z besedami o veličini partizanskega odpora v Dražgošah in o partizanski umetnosti, ki je boj povzdigovala v kulturni boj. Nad 40 pesnikov in pisateljev je v partizanskem boju umrlo. »Danes, 75 let po vojni, je partizanska umetnost še edina neposredna priča o narodnoosvobodilnem boju. Ni čudno, da sodobni nasprotniki v svoji splošni popravljalnici zgodovine odrivajo in zamolčujejo to našo čudovito dediščino,« je dejal Ervin Fritz. Nato je govoril o okrutnosti zavojevalskih vojska, v kateri je vsak upor mejil na norost. Po vojni je svoboda omogočila široke možnosti za razmah narodnega življenja, za emancipacijo delovnih ljudi. Nastopil je socializem. Nekateri pravijo, da totalitarizem. Vsiljeni družbeni red. Ervin Fritz se je vprašal, če so bile nacionalizacije sovražnega premoženja, splošna volilna pravica, civilna poroka, socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, brezplačno šolanje, kulturno in prosvetno delovanje ljudi, spodbujanje športa, skrb za knjige in prevajanje najbolj znane svetovne literature res vsiljena dejanja. Ta danes nekaterim družbenim silam vzbujajo gnus, saj menda niso bila tisto pravo.

Povojni poboji napaka

»Pri nacističnih zavojevalcih ni bilo nič viteškega, samo brutalno neusmiljeno nasilje. In tako ali še huje so ravnale njegove pomožne plačane policijske sile, slovenski kvizlingi. Kljub temu je prav, da partizanska stran povojne poboje teh zavojevalčevih pomožnih policijskih sil obžaluje. Ti poboji niso bili samo nevredno dejanje humanističnega gibanja. Bili so napaka,« je povedal Ervin Fritz.

Govornik je bil kritičen so socializma in njegovih voditeljev, pri katerih se je krepil strah pred izgubo oblasti. Nastalo je okrnjeno samoupravljanje, ki ga ljudje niso vzeli resno. Ko so osamosvojitelji sprevrgli družbeni sistem v kapitalizem, delavci samoupravljanja niso branili. Jugoslovanski socializem se je tako pohabil, da je bila ogrožena tudi slovenska nacionalna svoboda. Iz Jugoslavije je bilo treba čim prej izskočiti in ta zasilni izhod se je Slovencem posrečil.

Ervin Fritz je svoj govor sklenil z obžalovanjem, da so novi oblastniki, ne da bi kogar vprašali, izvedli restavracijo kapitalizma. Družbena lastnina je postala njihov plen. Razprodali so najboljša podjetja in dovolili vladanje domačim in tujim grabežljivcem. Delavci so ostali brez politične podpore. »Mi hočemo državo, v kateri ljudje živijo od dela in znanja in tudi od podjetnosti, mi vztrajamo, da se tatvina zatre, da se uveljavi učinkovita kontrola in da družba normalno deluje. Zahtevamo državo, ki nam bo zagotavljala človeka vredno življenje,« je povedal govornik.

Govor je sklenil s svojo pesmijo EPP kantata, v kateri pravi, da bo maltretiranje ljudi postalo nevarno, zato naj vladajoči gledajo, kako bodo ravnali z njimi. Združimo svoje sile solidarno. Solidarno bomo stali in obstali.