Riklijeva slika spet na Bledu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / ponedeljek, 13. januar 2020 / 20:40  

Margarethe Simak - Rikli, potomka švicarskega naravnega zdravilca Arnolda Riklija, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu, je blejski občini podarila eno izmed slik iz Riklijeve zapuščine.

Bled – »Bled je zame kot drugi dom, zato sem se odločila za to darilo občini,« je v sredo ob podpisu darilne pogodbe na Bledu pojasnila Riklijeva pravnukinja Margarethe Simak - Rikli in dodala, da je v otroštvu s starši večkrat obiskala Bled. Z omenjeno darilno pogodbo je zdaj Bled bogatejši za dragoceno sliko slikarja iz Beljaka Jacoba Cancianija, na kateri je upodobil jezero in Blejski grad. Kot je pojasnil Vojko Zavodnik, avtor monografije o Rikliju, gre za eno od petih velikih slik, ki jih je Canciani najverjetneje v začetku 80-ih let 19. stoletja naslikal svojemu mecenu Rikliju. Sliko bodo začasno hranili v občinski stavbi, svoje stalno mesto pa naj bi našla v novem muzeju, ki ga bodo uredili v prostorih sedanje knjižnice, ko se bo ta preselila na novo lokacijo, je napovedal predsednik Muzejskega društva Bled Srečo Vernig.

Slika v velikosti 170 krat 145 centimetrov prikazuje pogled na Bled s hriba Pecovca, ki je bil po Zavodnikovih besedah nekdaj priljubljeno mesto slikarjev, saj je ponujal najlepši pogled na jezero. »Vrednost slike so ocenili na okrog pet tisoč evrov, a je za Bled zaradi svoje edinstvenosti neprecenljiva,« meni Zavodnik. Po njegovih besedah namreč najlepše predstavlja Bled v času, ko je tam deloval tudi Rikli, obenem pa priča o povezanosti med Riklijem in Cancianijem. Obenem gre za edinstven kos, saj je edina slika Bleda te velikosti. »S tem delom, ki se vrača na Bled, Rikliju izkazujemo spoštovanje,« je poudaril Zavodnik. Tudi Vernigu se zdi izjemnega pomena, da se takšni predmeti vrnejo na Bled.

Župan Janez Fajfar je ob tem poudaril, da morajo biti Rikliju hvaležni, saj je zaradi njega in njegovih metod naravnega zdravljenja na Bled v 19. stoletju prišlo veliko ljudi, ki so pomagali razvijati Bled in njegov turizem. Zato skupaj z Riklijevo pravnukinjo obžaluje, da Riklijeva vila na Bledu propada in ni nikogar, ki bi poskrbel za njeno obnovo. Kot je poudaril, je propadajoča vila ne le slovenska, temveč že kar evropska sramota, če se zavedamo, kdo jo je postavil in kakšen je bil njegov pomen. »Če bi Rikli to, kar je delal pri nas, delal nekje v Nemčiji ali Švici, bi bil verjetno veliko večja svetovna zvezda,« je poudaril Fajfar. Po županovih informacijah sicer sedanji lastniki, to je družina Oman, Riklijevo vilo prodajajo, obnova pa bo za novega lastnika zagotovo ogromen finančni zalogaj, je še dejal Fajfar.