Skrb za okolje

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 8. januar 2020 / 09:44  

To je postala naša vsakdanja skrb. Politiki po celem svetu sestankujejo, po državah imamo akcije, v šolah učimo otroke o pomenu čistega okolja. Akcija očistimo Slovenijo je potekala trikrat in je povezala veliko prostovoljcev. Cilj ni bil le enkratno čiščenje, temveč ozaveščanje za vedno čisto našo deželo. Kako nam gre? Če pogledamo nerazviti svet, smo odlični. Če pogledamo Balkan, smo odlični. Če pogledamo zahodni, predvsem nemškogovoreči svet, imamo še veliko rezerve. Najbolj pomembno pa je, kako skrbimo za okolje v domačem kraju. Ljudje se vedno več gibljemo v naravi, se sprehajamo, tečemo, kolesarimo.

Rad imam čiste travnike, gozdove, sprehajalne in kolesarske poti. Na svetovno politiko ne morem vplivati, na vseslovenske akcije tudi ne. Lahko pa jaz, in vsakdo izmen nas, naredi nekaj dobrega v lokalnem okolju. Tako sem se skupaj z enim od naših mladincev odpravil na čistilno akcijo čisto blizu našega doma. Lokalna cesta za sprehajalce, kolesarje, avtomobiliste in traktoriste. V četrt ure sva nabrala dve vreči smeti. Večinoma pločevinke od piva, nekaj praznih steklenic alkoholnih pijač in seveda plastične vrečke. Nima smisla iskati krivca, lahko pa se obvežemo, da smo vsi odgovorni za to nesnago. Eni bolj, drugi manj.

Apel pivcem alkohola: Če s pitjem alkohola ne zmorete prenehati škodovati sebi in svojim družinam, bodite vsaj toliko uvidevni do drugih in vrzite odpadno embalažo v smetnjake. Otroke v šolah učimo, kaj pomeni skrb za okolje, in verjetno boste tudi vi razumeli to preprosto logiko. Če je to preveč, pa vrzite prazno pločevinko piva doma pod mizo, in ne na tuj travnik ali v tuj gozd.

Apel sprehajalcem: Občasno poberimo kakšno prazno pločevinko. Saj vem, da to ni naše, vendar bomo na ta način vsaj malo prispevali k čistejšemu okolju. To bo še bolj učinkovito, ko bodo otroci videli, kaj delajo starši. Tudi tako vzgajamo mladi rod. Ali vas skrbi, da se bodo pivci požvižgali in norčevali iz nas? Nič ne de. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Alkohol se vedno, vedno zelo tragično konča. Pločevinke lahko poberemo, propadlih osebnosti ne moremo pobrati. Pločevinke lahko damo v smetnjake, izgubljenih, zavoženih let zaradi alkohola ne moremo obuditi. Ko bomo pobrali kakšno pločevinko, je to za naše veselje, in ne zaradi onih, ki packajo našo deželo.

Morda bomo takšne mini in lokalne čistilne akcije lažje naredili, če bomo vedeli, da tisti, ki jo odvrže, ni najbolj srečen človek na svetu. Kajti noben alkoholik ne pije zaradi veselja, temveč zaradi notranjega nelagodja, ki si ga ne upa priznati. Oni bodo pomagali sebi, če se bodo tako odločili, mi pa se potrudimo in uredimo naše sprehajalne poti. Verjetno bomo morali to večkrat ponavljati. Več vedenja pomeni tudi večjo odgovornost. Odgovorno pa je tudi postavljanje meja onim drugim.