Okrogle obletnice v letu 2020

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Kamniški občan / nedelja, 5. januar 2020 / 09:32  

V letu 2020 bomo obeležili več pomembnih obletnic. Za predstavitev v tej časopisni galeriji smo jih izbrali pet, tri stoletnice in dve tridesetletnici. Sto let bo minilo od koroškega plebiscita, rapalske pogodbe in smrti feldmaršala Borojevića, branitelja soške fronte. Trideset let pa bo od prvih svobodnih volitev aprila 1990 in od plebiscita za samostojno Slovenijo decembra 1990 …

V letu 1920 sta slovenski narod doleteli dve veliki tragediji. Prva je bila koroški plebiscit, pred katerim smo upali, da se matičnemu narodu pridruži vsaj del Koroške onstran Karavank. Rečeno je bilo: najprej se bo glasovalo v južni coni A, če bo rezultat v korist Jugoslaviji, pa še v severni coni B. Toda v nedeljo, 10. oktobra 1920, so Korošci glasovali v korist Avstrije in zgodba je bila s tem zaključena. Tragika tega glasovanja je v tem, da je bila v coni A večina državljanov z volilno pravico slovenske narodnosti. Za pripadnost Avstriji so se torej odločili koroški Slovenci sami, take odločitve jim niso vsilili Nemci.

Zgodba druge tragedije se je začela že aprila 1915 v Londonu, ko so velike sile antante Italiji v tajnem sporazumu obljubile Trst in slovensko Primorsko, če se vključi v vojno na njihovi strani. Tako se je tudi zgodilo in Italija je kljub katastrofalnemu vojaškemu porazu pri Kobaridu oktobra 1917 konec vojne dočakala na zmagovalni strani. Italijani so že novembra 1918 zasedli ozemlje, ki jim je bilo obljubljeno v Londonu. Potem so se začela mirovna pogajanja, usoda primorske tretjine slovenskih ozemelj pa je bila zapečatena s pogodbo, ki so jo predstavniki kraljevin Italije in SHS podpisali v Rapallu 12. novembra 1920. Srbska diplomacija je pokleknila pred italijansko in prepustila Italiji ozemlje na zahodni strani rapalske meje.

Spomnimo se tudi moža, ki je v letih 1915–1918 uspešno poveljeval avstro-ogrski obrambi na soški fronti. Kljub temu se je na koncu vojne znašel med poraženci, svoje življenje pa je končal tragično. Cesarju Karlu je pred koncem vojne predlagal, da s svojimi četami zasede Dunaj in prepreči razglasitev republike in razpad monarhije, a se je cesar pod pritiskom zmagovalcev odločil za abdikacijo. Od konca vojne do smrti je živel v pomanjkanju in pozabi. Umrl je 23. maja 1920 v Celovcu v nepojasnjenih okoliščinah, pokopali so ga najprej v Celovcu, potem pa posmrtne ostanke prenesli na Dunaj, na pokopališče Wiener Zentralfriedhof.

V nasprotju s tragedijama v letu 1920 smo Slovenci 70 let pozneje, v letu 1990, doživeli dva vesela in prelomna dogodka. Aprila so bile prve svobodne volitve po drugi svetovni vojni, na njih je zmagala koalicija Demos in sestavila vlado, ki je v naslednjem letu izvedla projekt osamosvojitve Slovenije. Ključni dogodek v tem procesu pa je bil plebiscit 23. decembra, na katerem se je velika večina državljanov odločila za samostojno državo. Na volitvah izvoljena skupščina, vlada in predsedstvo republike pa so plebiscitno odločitev udejanjili junija 1991.

To so izbrane obletnice, ki jih tu ponazorimo predvsem s slikami, v toku leta pa bomo vsako od njih še posebej in natančneje prikazali.