Bistro Pariz

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 5. januar 2020 / 13:31  

Rodil se je na praznik Svetih treh kraljev leta 1832. Vražjeverneži so trdili, da je bil zato tako kraljevsko nadarjen, kar se ne ujema z nobeno resno tezo o njegovih številnih talentih. Res pa je, da nihče v njegovi družini ne prej ne pozneje ni bil tako silovito nadarjen. Nase je Paul Gustave Doré, slikar, grafik, oblikovalec, ilustrator in kipar, opozoril že kot sedemletni šolarček doma v Strasbourgu, ko je igral na več inštrumentov. Prve ilustracije je objavil že pri devetih letih. S trinajstimi leti je prišel v Pariz in se navdušil nad Dantejevo Božansko komedijo. Bilo mu je komaj 15 let, ko je postal sodelavec zabavnika Journal pour rire (Časnik za smeh). Ubadal se je predvsem z lesorezom. Leta 1853 je dobil priložnost, da kot ilustrator sodeluje pri izidu Byronovih del. Njegov življenjski trenutek pa je napočil, ko so se angleški založniki odločili za ilustrirano objavo Biblije z njegovimi ilustracijami. Leta 1863 so mu zaupali ilustracije v francoski izdaji Cervantesovega Don Kihota. Ilustriral je več kot štiristo knjižnih izdaj.

Sodeloval je z angleškim časnikarjem Williamom Blanchardom Jerroldom. Popisal je pogodbo za pet let za deset tisoč funtov, kar je bila za tedanje čase res zajetna vsota. Obveza je bila, da vsako leto tri mesece preživi v Londonu, da mesto prenese v podobe. Leta 1872 je izšlo delo z naslovom London, romanje. Doživelo je buren sprejem, poveličujoč in uničujoč. Visoki krogi so mu ihtavo zamerili, da je večino pozornosti posvetil okoljem londonske revščine in bede, torej proletariatu. Nič kaj dosti ni upošteval krogov aristokracije, vendar naročila niso ugasnila.

Odlika njegovega obsežnega ilustratorskega opusa je tudi humor, ki se tako prilega ilustracijam Perraultovih pravljic.

Posebno pozornost je vzbudil tudi Krokar Edgarja Allana Poeja, kjer se združujeta mojstrstvo poezije in ilustracije.

Ta osupljajoči izvir energije, fantazije in talenta je prezgodaj usahnil. Bil je star komaj 51 let, ko ga je v Parizu zadela kap. Njegov grob je na pokopališču Pere-Lachaise, velikem 44 hektarov, ki ga vsako leto obišče več kot sto tisoč častilcev slavnih osebnosti, ki počivajo tukaj.

Bageta »Bistro Pariz«

Za 2 osebi potrebujemo: 150 g edamca, 6 rjavih šampinjonov, 4 češnjeve paradižnike, 4 žlice jogurta, 2 žlici kisle smetane, pol rdeče čebule, sok pol limone, 2 stroka česna, 2 vejici peteršilja, 2–3 žlice kisle smetane, 1 malo bageto, sol, poper.

Sir tenko naribamo. Pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija.

Šampinjone očistimo s čopičem, jim odstranimo bete in tenko nalistamo. Pokapamo jih z nekaj kapljicami limonovega soka. Kislo smetano in jogurt gladko zmešamo in dodamo preostali sok. Čebulo tenko narežemo. Česen stremo in ga vmešamo v kremo, ki jo solimo in popramo. Nato kremo namažemo na obe polovici prerezane bagete. Namazano bageto nadevamo s koščki šampinjonov, čebule in češnjevcev. Še malo solimo in popramo in posujemo s sesekljanim peteršiljem. Bageti položimo na kos papirja za peko, ju posujemo s sirom, predenemo v primeren pekač in pečemo okoli deset minut, da se sir stopi. Lahko ponudimo z zeleno solato.

Pa dober tek!