Na indijanski zemlji

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 2. januar 2020 / 16:18  

Amerika od Jimija do Jima (8)

Na sever Arizone do še ene naravne znamenitosti, kanjona Antelope, ki leži v bližini mesta Page na zemlji indijanskega plemena Navajo, se iz motela odpravimo zgodaj zjutraj, saj je pred nami še tri ure vožnje. Na vstopni postaji kanjona, kjer nas bo čakal indijanski vodič, smo prijavljeni v skupino ob 10.30. Naval za obisk kanjona je namreč precej velik, zato si je treba ogled rezervirati vsaj dva tedna prej po internetu in pri tem z razpoložljivimi termini imeti tudi nekaj sreče. Hoja po ozkem kanjonu je namreč najlepša sredi dneva, ko na nekaterih delih sonce posije skozi ozke reže površja, kar skalnate sklade in strjene peščene nanose naredi še bolj čarobne.

Od avgusta leta 1997 naprej, ko je voda ob sicer ne preveč močnem deževju nenadoma zalila spodnji kanjon in se je utopilo 11 pohodnikov, je moč vanj vstopiti le z vodičem in ob strogem varovanju. Tako v kanjon vsako uro odide le po ena skupina z desetimi obiskovalci. Na voljo za oglede sta dva kanjona, zgornji in spodnji. Vsak ima svoje posebnosti, odločili smo se za drugega, ki mu Indijanci pravijo Hazdistazí, kar pomeni spiralni skalni loki.

Zakaj ime Antelope? Vodič pove, da so njihovi predniki tu lovili divje kopitarje, in ko so belci prišli v te kraje, so menili, da so podobni antilopam. Pri tem je ostalo. Kanjon je sicer nastal tako, da je v majhno zemeljsko razpoko tisoče in tisoče let pronicala voda – vedno globlje in razpoka je bila vedno širša. Voda je v razpokah ustvarjala vrtince, zato so skale danes vrtinčaste oblike.

V kanjon se spustimo po strmih stopnicah le z dovoljenimi fotoaparati in plastenkami pijače, saj so prehodi na kanjonskem dnu ponekod precej ozki. Naš indijanski vodič, prijeten možak po imenu Roc, je povedal, da kadar voda zalije kanjon, nekaj časa po njem ni moč hoditi. Ko ta odteče, ga spet pripravijo za obiskovalce. Izkušnja hoje po kanjonu je podobna raziskovanju kraških jam, ponekod komaj prilezeš skozi, v večjem prostoru zadihaš in občuduješ čudovite barve in oblike od vode zlizanih skal. Roc nam pokaže obliko skale, podobne glavi leva, pa tiste, ki spominja na medveda, in odprtino, ki nam – slikana pod določenim kotom – ponudi podobo morskega konjička. Vodič ga zna poimenovati v desetih jezikih. Ljudem pomaga nastaviti telefone, da bodo lahko posneli boljše fotografije, nas fotografira, ko v rokah ujamemo žarek sonca ...

Dobim ga na samem in ga vprašam, ali kdaj v kanjon pade kakšna kača in mi pove, da včasih res. »Kadar je zelo suho, po površini lezejo kače in kakšna po nesreči zdrsne tudi v kanjon. Običajno so to klopotače, kraljeve kače ali goži pihavci. In jih je potem treba spraviti ven.« Aha, spraviti ven ...