Miha Pavšek, Aljaž Celarc, Mateja Šmid Hribar in Aleš Smrekar o stanju, meritvah, čustvenem doživljanju, lepotah Triglavskega ledenika / Foto: Tina Dokl

Lepota – izginjanje – ledenik

V naslovu dogodka Lepota izginjanja Triglavskega ledenika, ki so ga pripravili sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, zbode umeščenost lepote ob besedi izginjanje in ledenik.

»Triglavski ledenik ni le objekt naravne veličine, temveč gre tudi za zelo pomembno kulturno dediščino, povezano z mnogimi Slovenci, zgodbami, doživetji ter zgodovinskimi dejstvi.«

Ljubljana – Kaj je v dobi, ko razglašamo krizne razmere zaradi podnebnih sprememb, lepega v izginjanju ene izmed mojstrovin narave, ki jo je tkala na tisoče let? Gre pri tej lepoti za edinstveno priložnost prisostvovati hitremu posnetku naravnih tokov, ki jih sicer morda ne bi videli nikoli? Še pred dobrim stoletjem se je pod Triglavom bohotil veličasten, eden od najbolj vzhodno ležečih ledenikov, danes pa so tam le še zaplate in krpe z vprašljivim statusom ledenika. Te ključne spremembe so se zgodile v času ene same generacije. Posebna lepota pa se verjetno skriva tudi v tem, da je to brezkompromisno izginjanje tako jasno, vidno, neizprosno zgovorno in nagovarjajoče človeka. Raziskovanje Triglavskega ledenika je najstarejši stalni slovenski raziskovalni projekt, prve uradne meritve so bile narejene 5. septembra leta 1946. »Esenca tega dolgoletnega projekta nakazuje na potrebo po ohranitvi spomina na nekaj, kar izginja. Projekt razumem kot razumevanja človekovega doživljanja minevanja. Za naivnega opazovalca je lahko to le vznemirljivo, fascinantno in hkrati mučno, ker spominjanja na mnoge druge poskuse beleženja življenja, narave in tudi človeka,« je v pozdravnem govoru dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Štirje raziskovalci so na omenjenem dogodku v Atriju ZRC predstavili svoj vidik in raziskovanja, po tem so skupaj z obiskovalci strnili poglede in mnenja na okrogli mizi. Prvi govornik Miha Pavšek, ki Triglavski ledenik preučuje in spremlja njegovo stanje že desetletja, je predstavil, v kakšnem stanju je trenutno in kaj so ugotovili med zadnjimi meritvami njegove površine, prostornine in debeline. Povedal je, da je bila na začetku meritev površina ledenika 14,4 hektara, do danes pa se je skrčil na nekaj več kot poldrugi hektar, kar pomeni, da je njegova površina več kot dvajsetkrat manjša. »Danes lahko govorimo le še o ledeničku, saj že nekaj desetletij nima več značilnosti ledenika,« je dejal Pavšek, v nadaljevanju pa pred meritvami dal prednost in poudarek pomenu ledenika. »Ledenik je vse kaj drugega kot le objekt naravne veličine. Gre za zelo pomembno kulturno dediščino, povezano z mnogimi Slovenci in zgodbami, doživetji ter zgodovinskimi dejstvi.« Od leta 2017 naprej, ko je ledenik spet razgaljen, smo priča pospešenemu krčenju in razpadanju. »Najbolj se segrevata pomlad in poletje ter območje Vzhodnih Alp. Temperaturne spremembe oziroma dvig temperatur so od začetka meritev takšne, kot da bi se ledenik vsakih 15 let pomaknil za okoli sto metrov nižje proti dolini,« je povedal Pavšek in nadaljeval: »Raziskave se bodo nadaljevale, preusmerili smo se tudi na ledeniško kalcitno skorjo. Zanimive so tudi podzemne raziskave jamarjev, ki kažejo, da se led na površini stali in steče v podzemlje, kjer ponovno zamrzne. Zelo verjetno bosta oba slovenska preostanka ledenikov – Triglavski v Julijskih in ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah – kmalu izginila in smo zadnja generacija, ki ju lahko opazuje.«

Sodelavci projekta so se poleti 2017 poleg vsakoletnih raziskav lotili tudi bolj subjektivnih razsežnosti človeškega doživljanja Triglavskega ledenika. Na Triglavskih podih so s pomočjo prostovoljcev izvedli delavnico z naslovom Estetsko vrednotenje površinskih oblik. Hkrati je tedaj potekal tudi sklop aktivnosti pod geslom Dojemanje spreminjanja pokrajine skozi čas, nad katerimi je bdela Gorenjka Mateja Šmid Hribar. Umetniški duo Plateauresidue – Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, ki v svojih delih opozarjata na neustrezen odnos do varovanja narave, sta spremljala inštitutsko odpravo in na filmski trak beležila dejavnosti na Triglavskem ledeniku in ob njem. Nastal je film Ex Topia. Po pogovoru je sledila projekcija omenjenega filma, v Atriju ZRC pa je bila na ogled tudi razstava Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika, ki je nastala leta 2016 ob omenjenem jubileju projekta.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

zmerno oblačno
vlažnost: 55 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-4/7

sobota

-6/10

nedelja

-3/11

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Kranj, Cerklje, 6. marec 2021

Zbora članov prestavljena

IZLETI / Kranj, 13. marec 2021

Obvestilo MDI Kranj

RAZSTAVE / Škofja Loka, 21. marec 2021

Spoznajmo kolaž skozi sodobno umetnost

DELAVNICE / Škofja Loka, 22. marec 2021

Natečaj za delavnico kritiškega pisanja

 

 
 

 

 
 
 

»Poleti čudovito, če ne smrdi« / 23:10, 4. marec

Ne samo Dunaj. Vsa večja mesta v AVT, Nemčji, Švici...... Moderne sežigalnice sploh ne predelujejo odpadke in jih potem uporabijo kot gorivo...

Tire si želijo pod zemljo / 23:02, 4. marec

Najboljša opcija je direktna povezava Trzin-Kamnik. Domžalska postaja itak sameva. Ne rabijo železnice.

»Poleti čudovito, če ne smrdi« / 19:51, 4. marec

Dokler bo ta smrad, tu ne bo mesta za novo bolnišnico. Če bo pa kdo hotel postaviti sežigalnico, pa bodo naše nevladne okoljevarstvene agenc...

Nova občina / 13:20, 4. marec

Gunčarca hoče še več denarja pokradt, vse je zapravila za plastične operacije in požrtije. Sedaj nas hoče pa Kranjčane razdelit na dve vasi. Spokaj baba iz prelepe gorenjske. Tukaj te ne rabimo.

Severni Kranj želi na svoje / 12:54, 4. marec

Gunčarca hoče več denarja pokradt, vse je zapravila za plastične operacije. Sedaj nas hoče pa Kranjčane razdelit na dve vasi. Spokaj baba iz prelepe gorenjske. Tukaj te ne rabimo.

Srednje šole se odpirajo za vse dijake / 11:18, 4. marec

Rast okuženih in vedno manj umrlih, to kar so napovedovali nekateri epidemiologi že lani spomladi pa bili preslišani..Epidemija gre svojo po...

Dediščina, ki mi je dala moč / 08:57, 4. marec

Takih, ki pri maši sedijo v prvi klopi se je najbolj bati..