Krivdo valijo drug na drugega

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / ponedeljek, 9. december 2019 / 08:16  

Potem ko so se v novembru na Bledu složno zavzeli za takojšen začetek gradnje južne razbremenilne ceste, je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek krivdo, da se gradnja spet odmika, pripisala občini.

Bled – Na Bledu so se sredi novembra zbrali predstavniki občin Bled in Bohinj, člani blejskega občinskega sveta, predstavniki civilne iniciative z Mlina, okoljevarstveniki ter predstavniki gospodarstva in turizma tako z Bleda kot iz Bohinja, da bi državi sporočili, da so glede nujnosti izgradnje južne razbremenilne ceste (JRC) popolnoma enotni in da to ne more biti izgovor, da se gradnja ne začne. Na to se je ministrica Alenka Bratušek odzvala kar z zapisom na svojem Facebook profilu. Poudarila je, da bi v letih 2020 in 2021 lahko v proračunu imeli za obvoznico zagotovljenih 30 milijonov evrov, a dokler nimajo zemljišč, ne morejo ničesar.

Kdo ni opravil svojega dela

»Nas veseli, da so bili na tiskovki vsi za! Župan pa bo moral prepričati še vse tiste, ki ne želijo prodati zemljišč, saj bodo razlastitve postopek pridobivanja zemljišč še zavlekle,« je zapisala Alenka Bratušek. Župan Janez Fajfar je nad reakcijo ministrice začuden. Kot je poudaril, je bil edini namen novinarske konference prenesti slovenski javnosti jasno sporočilo, da je Bled pri zahtevi za izgradnjo JRC enoten in da so dosegli dogovor s Civilno iniciativo Mlino, pri vsem tem pa jih podpira tudi Občina Bohinj. Ministrica Alenka Bratušek je opozorila, da imajo zaradi trase skozi Mlino, ki jo je z občinskim prostorskim načrtom začrtala občina, danes odkupljenih samo dobrih 70 odstotkov zemljišč. »Če bi občina poslušala svoje krajane in že takrat peljala traso skozi tunel naravnost mimo smetišča, bi danes blejsko obvoznico že gradili, tako se pa ukvarjamo z nezadovoljstvom ljudi in razlastitvami zemljišč, ki so dolgotrajna in zamudna.« A župan odgovarja, da pri sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za JRC Občina Bled ni bila neodvisna, saj je morala biti obstoječa rešitev predhodno usklajena z investitorjem, to je Republiko Slovenijo, in nosilci urejanja prostora. »Stroka obstoječo rešitev zagovarja kot najboljšo možno, zato jo je Občina Bled tudi sprejela. Jasno pa je, da so zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov zemljišč na trasi potrebne razlastitve, ki pa jih spet vodi Republika Slovenija,« je poudaril Fajfar, ki se ob tem sprašuje, kdo torej ni opravil svojega dela. Spomnil je še, da je na junijskem sestanku na Bledu ministrica obljubila, da bodo preučili možnost fazne gradnje JRC. »To pomeni, da bi se gradnja na prvem delu lahko začela ne glede na to, da na zadnjem odseku JRC še potekajo odkupi zemljišč oziroma razlastitve.«

Potreben dogovor s krajani

Ministrica pa je ob odprtju preurejenega krožišča na Primskovem v Kranju minuli teden znova poudarila, da je občina tista, ki umešča traso v prostor. V tem trenutku je po njenih besedah trasa umeščena tako, da se kar nekaj ljudi z njo ne strinja. »Občina se je odločila, kako bo cesta potekala, in občina je tista, ki v sodelovanju z občani to lahko spremeni. Sama lahko zgolj opozorim, da bi sprememba, tako kot marsikje v naši državi, projekt lahko zamaknila za več let, da ne rečem za desetletje.« Tudi v. d. direktorice Direkcije RS za infrastrukturo Monika Pintar Mesarič je kot osnovni problem pri blejski JRC navedla zemljišča. »Občina mora zdaj prepričati občane, kaj je dobro zanje, in se potruditi, da zemljišča odkupi,« je dejala in ob tem občini sporočila, naj se usedejo s krajani in poskušajo dogovoriti.

Cesta vseslovenski problem

Župan je pojasnil, da so krajani Mlina res predlagali dve novi trasi, za kateri preverjajo, če bo možno dobiti soglasja nosilcev urejanja prostora. »Če ju bodo že v osnovi zavrnili, se projektiranja niti ne bomo lotili, ker je to predrago in zamudno, ampak se bomo v dogovoru s civilno iniciativo vrnili na z direkcijo že usklajeno traso, pri čemer pa se bomo trudili za do krajanov čim bolj prijazno izvedbo, kar vključuje poglobitve in zaščitne ograje,« je pojasnil Fajfar in znova poudaril, da gre pri JRC za vseslovenski problem, če hočemo Bled ohraniti kot ikono Slovenije. »Sedanji promet spominja na Bangladeš in ni primeren za alpski biser.« Ob tem pa verjame, je še dodal, da udejanjanje pravice do javnega izražanja mnenj ne more biti razlog, da se dialog med Republiko Slovenijo in Občino Bled kakorkoli prekine.