Tako naj bi bil videti predor Karavanke po izgradnji vzhodne cevi. / simulacija: Dars

Drugo cev bodo gradili Turki

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / petek, 6. december 2019 / 07:42

Turško podjetje Cengiz Insaat je najugodnejši ponudnik za izgradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. Gradnja naj bi se začela najkasneje marca prihodnje leto.

Na avstrijski strani so doslej prišli že 1850 metrov globoko, avstrijski del druge cevi je sicer nekoliko daljši, meril bo 4400 metrov. Karavanke naj bi »prebili« leta 2022, sledila bo namestitev elektrostrojne in najsodobnejše varnostne opreme. Skozi drugo cev naj bi prva vozila zapeljala leta 2024, sledila bo obnova stare cevi.

Jesenice – Drugo cev predora Karavanke bo gradilo turško podjetje Cengiz Insaat. Na torkovih pogajanjih na Darsu so bili Turki med tremi ponudniki najugodnejši, po neuradnih informacijah nekaterih medijev naj bi vzhodno cev zgradili za nekaj več kot 94 milijonov evrov. Uradnih informacij z Darsa sicer še ni, kajti sklep o izbiri izvajalca še ni pravnomočen. Ko ga bodo vročili vsem trem ponudnikom, imajo ti potem osem dni časa za (še zadnjo) pritožbo. V vsakem primeru na Darsu računajo, da bi dela začeli najkasneje marca.

Poleg Cengiza sta bila k pogajanjem povabljena še konzorcij podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi ter konzorcij podjetij Implenia Avstrija, Implenia Švica in CGP Novo mesto.

Na Darsu upajo, da bodo pogodbo z izvajalcem podpisali po novem letu. Glede na vremenske razmere bi stroji na gradbišču zabrneli najkasneje marca, dela naj bi trajala pet let, čeprav je vodstvo turškega Cengiza javno zatrdilo, da bodo dela zaključili leto prej in s tem nadoknadili zamudo, ki je zaradi številnih pritožb nastala na slovenski strani. Na avstrijski strani je izvajalec Swietelsky dela začel septembra lani, doslej pa so prodrli že 1850 metrov globoko.

Celotna vzhodna predorska cev bo dolga 7948 metrov, od tega bo predor na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo dolg 3546 metrov. Na slovenski strani bodo delno porušili portalno zgradbo predora in dogradili novi del portala, novo bo tudi pristajališče za helikopterje. Poleg tega bodo del avtoceste od predorske cevi do cestninske postaje razširili v štiripasovnico, zgradili dva mostova ... Za potrebe gradnje bodo zgradili nekaj cest, več lokacij odlagališč viškov materiala, prestaviti bo treba del infrastrukture, skratka, marca bo v jeseniški občini nastalo velikansko gradbišče.

V prvi fazi bodo izvedena gradbena dela v predoru, v naslednji fazi pa bo sledila še ureditev elektrostrojne opreme predora. Celotna ocenjena vrednost projekta na slovenski strani je po podatkih Darsa 152 milijonov evrov, financirali jo bodo iz kredita, lastnih sredstev Darsa, sredstev Republike Slovenije ter sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope.