Oblikovalci literarnega večera Srce s Poljšice v poklon Niku Koširju / Foto: Maša Likosar

Ob stoti obletnici rojstva Koširja

Letos mineva sto let od rojstva pisatelja, prevajalca, literarnega zgodovinarja, esejista in novinarja Nika Koširja s Poljšice pri Gorjah. Z literarnim večerom Srce s Poljšice so se mu v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu poklonili člani Linhartovega odra KUD Radovljica in Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Niko Košir se je rodil 29. novembra leta 1919. Starejše generacije se najbrž spomnijo, da je bil to kasneje dan republike, zato je Košir rad v šali dejal, da ima rojstni dan takrat kot Jugoslavija. »Ampak on je skoraj četrt stoletja starejši in zato tudi modrejši kot Jugoslavija,« je ob stoti obletnici Koširjevega rojstva zapisal njegov prijatelj filolog in prevajalec antičnih jezikov Kajetan Gantar. Niko Košir je leta 1943 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz romanistike. Kmalu po diplomi je bil interniran v Gonarsu, po italijanski kapitulaciji pa je odšel v partizane. Po koncu vojne je bil Niko Košir sedem let zunanjepolitični urednik pri časopisu Slovenski poročevalec, od 1952 do 1955 je poučeval na gimnaziji v Stični, po tem pa je dvajset let predaval italijansko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Za kompenzacijo na duhovni ravni mu je vseskozi od leta 1953 dalje služilo prevajanje. Košir je bil eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Med drugimi je prevajal Miguela de Cervantesa, Miguela de Unamuna, Joséja Ortego y Gasseta, Juana Ramona Jiméneza in druge. Iz italijanske književnosti je prevajal Boccaccia, Vergo, Macchiavellija in Pirendella. Rad je prevajal španske romance, ni pa mu bila tuja tudi sodobna španska poezija, ki jo je slovenski javnosti posredoval v domiselno zaokroženi in lepo urejeni antologiji. Za prevajalsko delo je prejel dve nagradi. Leta 1973 je dobil Sovretovo nagrado za prevod Don Kihota, leta 1988 pa nagrado Prešernovega sklada za prevod španskega junaškega epa Pesem o Cidu.

Košir je bil po mnenju Gantarja še veliko bolj kot na prevajalstvo navezan in ponosen na svojo izvorno prozo, ki je sicer ni veliko. Vsa njegova proza je bila bolj ali manj avtobiografsko zasnovana in obarvana, največ v zvezi z doživetji in dogodivščinami iz let partizanstva. Napisal je več psihološko realističnih novel, objavljal spominsko prozo in dnevniške spise ter pisal o španski, katalonski in okcitanski književnosti. »Bolj kot na vse druge pa je bil Niko Košir ponosen, ko mu je Josip Vidmar zaupal, da za zbirko Znameniti Slovenci napiše berljivo knjigo o Prešernu,« je pojasnil Gantar. O Koširjevem pisateljskem udejstvovanju pa je na literarnem večeru, katerega rdeča nit so bili odlomki iz njegovih dnevnikov in knjig, prebirali so prevode španske lirike, tudi nekaj katalonske, Alenka Bole Vrabec dejala: »Njegova dela so tudi zanimiva pričevanja o času, ki je za nas zelo odmaknjen. Košir piše v psihološkem realizmu, nič ne pretirava ali olepšuje. Vse njegove izdane knjige se berejo kot dokumenti časa in to je vednost, ki jo bodo prihodnji rodovi šele odkrili.«

Niko Košir je bil dejaven še na enem področju – rad je bil sadjar, si ogledoval in negoval jablane in hruške v svojem sadovnjaku na Poljšici. Ker je bil že tedaj ekološko ozaveščen, je preganjal kemijo in škropil drevje s tekočino iz namočenih kopriv, zemljo okoli dreves pa vedno znova rahljal in gnojil. Tudi Alenka Bole Vrabec se spominja, da ji je ob njunih srečanjih vedno podaril jabolka in kis. »Spoznala sem ga na Bledu na srečanjih Mednarodnega PEN in potem sva se videvala dvakrat na leto – malo pred veliko nočjo ali na veliki ponedeljek in malo pred božičem ali pa na štefanovo,« je povedala Boletova in sklenila: »Košir je bil izredno pretanjen prevajalec in pisec. Prav je, da se mu oddolžimo na poseben način in da se ponovno oglasimo v njegovih besedah.« Niko Košir je umrl 12. decembra leta 2000.

Oddajte svoj komentar

Kranj -7°

jasno
vlažnost: 92 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-4/4

sreda

-4/1

četrtek

-2/2

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

GLEDALIŠČE / Vodice, 11. december 2019

Jelenček Rudolf praznuje božič

OBVESTILA / Naklo, 11. december 2019

Predstavitev waldorfske pedagogike

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 11. december 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 11. december 2019

Za otroke

IZLETI / Kranj, 12. december 2019

Dvakrat v neznano

IZLETI / Šenčur, 12. december 2019

Na ogled božične zgodbe v Čazmo in Zagreb

PRIREDITVE / Križe, 12. december 2019

Božično-novoletni sejem

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 12. december 2019

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Konec skrivanja, zdaj se pogaja o priznanju krivde / 22:12, 10. december

Me pa zanima sli je bil ta G.Oblak sam? Ali je bil v družbi z G,P,B ki je imela svojo firmo v šenčurju pri kranju, ki je tudi oguljufal lju...

Nuklearni otroci / 15:00, 10. december

"Posledice izreka Miroljuben atom v sleherni dom: Rok Mohar in Anže Bizjak".
---------------------------------
Evo moj izrek za Moharja in Bizjaka:

NASAJENA MOTIKA V VAJINE ROKE!

Podgane razburjajo Kranjčane / 10:43, 10. december

Te v parlamentu so bolj nevarne !

Nuklearni otroci / 10:38, 10. december

Razstava Černobilčki? Resno?
Tole pa je odrešitev nadaljnih jedrskih nesreč hahahaa...

Razlog za uhajanje plina še ni znan / 17:09, 9. december

To je čisto navadno strankarsko dogovarjanje za posle s forumom 21. Ali je podjetje Riko za gradnjo plinovodov usposobljeno pa je veliko vprašanje. Glede na skrivnostnost bi lahko rekli da ni.

Razlog za uhajanje plina še ni znan / 16:11, 9. december

Plinovod na Britofu gradi Riko, podjetje Janeza Škrabca s katerim je občina Kranj podpisala pogodbo. Ne razumem, zakaj se ta podatek skriva.

Dober starš zna pogledati vase / 14:55, 9. december

Dober starš zna pogledati vase//////////////////Od kdaj hudiča se rabi ta samostalnik v ednini ???Starši so množinski samostalnik!Tako kot ...