Mlečnost krav še narašča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. december 2019 / 12:48  

Na Gorenjskem je v zadnjih štirinajstih letih več kot tristo kmetij opustilo prirejo mleka. Mlečnost še narašča in je nad slovenskim povprečjem.

Kranj – Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji teden sprejel program dela enote za prihodnje leto, ki vključuje tudi opis stanja in problemov v gorenjskem kmetijstvu. Kot izhaja iz analize, je na Gorenjskem od 36.294 hektarjev kmetijskih zemljišč v obdelovanju skoraj dve tretjini vseh na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Glavna kmetijska dejavnost je živinoreja, predvsem prireja kravjega mleka in govejega mesa ter reja drobnice, na ravninskem območju pa kombinirajo živinorejo še s pridelovanjem krompirja, delno pa tudi s pridelovanjem pšenice in zelenjave.

Število kmetij, ki redijo krave, se zmanjšuje

Glavna živinorejska dejavnost je reja goved, vendar se število kmetij, ki redijo krave, zmanjšuje. Lani je mleko oddajalo 713 kmetij, še leta 2005 jih je bilo čez tisoč (1036), število krav mlekaric pa se je v tem obdobju celo povečalo, s 14.357 na 14.738, tako da povprečna »mlečna kmetija« redi že skoraj 21 krav. Število kmetij, ki redijo krave dojilje, se je v obdobju 2005–2018 zmanjšalo z 2038 na 1399, upadlo pa je tudi število dojilj, s 5506 na 4342. Mlečnost krav v standardni laktaciji še vedno narašča in je nad slovenskim povprečjem. Pri čisti lisasti pasmi znaša 6273 kilogramov mleka na kravo in je za 371 kilogramov višja od državnega povprečja, pri črno-beli pasmi je gorenjsko povprečje 8567 kilogramov in je za 401 kilogram višje od slovenskega.

Vse manj mleka s hribovskih kmetij

Kaj so glavni problemi gorenjskega kmetijstva, kakšni so trendi in rešitve? Prirejo mleka opuščajo tudi na večjih hribovskih kmetijah, tam je tudi zelo malo investicij v povečevanje in posodabljanje hlevov, še zlasti v zadnjih letih pa povečujejo prirejo na kmetijah na nižinskem območju. Večjih kmetij, ki so se specializirale za pitanje goved, je malo. S pitanjem goved se ukvarjajo na »mlečnih kmetijah« z lisasto pasmo ter na kmetijah, ki redijo krave dojilje, manjše kmetije pa rejo goved opuščajo. Stalež drobnice je v zadnjih dveh letih nekoliko upadel, po zadnjih podatkih na Gorenjskem redijo nekaj več kot šest tisoč odraslih ovc in ovnov ter okoli 1600 odraslih koz in kozlov. Na gorskih kmetijah se stalež zmanjšuje zaradi napada zveri na drobnico na planinskih pašnikih. Le osem kmetij redi večje število prašičev, reja za lastne potrebe pa upada. Tudi reja konj za meso je v upadu. Devet kmetij se ukvarja s tržno rejo kokoši nesnic, na dveh so registrirali že tudi klavnico za perutnino.

Kmetovanje opuščajo tudi srednje velike kmetije

Več kot polovico njiv zaseda koruza, kar zmanjšuje možnosti za kolobarjenje in hkrati povečuje ogroženost koruze s škodljivci. Tržne pridelave krušnih vrst pšenice na Gorenjskem ni, obseg pridelave krompirja se je glede na leto 2015 zmanjšal za 13 odstotkov, na kmetijah v kolobar s poljščinami vse bolj vključujejo vrtnine. Najboljša zemljišča, predvsem v okolici Kranja in turističnih centrov, so izpostavljena urbanističnim pritiskom. Povečuje se zanimanje za namakanje kmetijskih zemljišč, v občini Šenčur že potekajo postopki za ureditev namakalnega sistema, o tem razmišljajo tudi v občini Preddvor. Vse več je težav z divjadjo in z zvermi. Zviševanje stroškov pridelave in nizke odkupne cene pridelkov vplivajo na opuščanje kmetovanja že na srednje velikih kmetijah. Pri ekološkem kmetovanju, v katero je vključenih 258 kmetij, so glavni problemi še dokaj slaba organiziranost trženja, manjša ponudba od povpraševanja ter odkupne cene pridelkov, ki so večinoma enake cenam pridelkov iz konvencionalne pridelave. Sadna letina je bila letos občutno manjša kot lani, povečuje se zanimanje za pridelavo jagod. Zaradi opuščanja kmetovanja oziroma živinoreje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se zmanjšuje število živali na planinskih pašnikih, na to pa vplivajo tudi napadi volkov, medvedov in krokarjev.

»Ravninci« imajo večji vpliv kot »hribovci«

Ko je svet kranjske območne enote zbornice obravnaval program dela enote za prihodnje leto, je bilo slišati različna mnenja. Predsednik sveta Ivan Tičar je ugotavljal, da je kmetijstvo najmanj donosna gospodarska dejavnost oziroma sploh ni donosna. Tomaž Šifrer je prepričan, da je pri sedanji oblasti kmetijstvo zelo zapostavljeno, opozoril pa je tudi na nerazumne zahteve iz razpisov za naložbe na kmetijah: »Če kmet gradi hlev preko razpisa, je investicija milijon evrov, a če ga gradi sam, je lahko tudi pol manj.« Dušan Pintar je spomnil na dobre izkušnje iz tujine, kjer vedo, da brez kmetijstva ni turizma, in zato dajejo kmetijstvu tudi večjo podporo. Peter Krek meni, da so podpore hribovskemu kmetijstvu nizke zato, ker imajo »ravninci« pri oblikovanju kmetijske politike bistveno večji vpliv kot »hribovci«. Boris Kunšič ugotavlja, da je povezanost pridelovalcev šibka, še zlasti to velja za pridelovalce krompirja in zelenjave.