Belokranjec v vesolju

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 1. december 2019 / 21:12  

Prav je, da se v našem razgledovanju po svetu spomnimo tudi katerega od naših rojakov, ki so se prebili v vrh svetovne znanosti. Tak je elektroinženir Anton Mavretič (1934–2019), Belokranjec, ki je 21. novembra umrl v ZDA.

Daleč sta Voyagerja

Mavretič je sodeloval pri Nasinem programu Voyager. Prva sonda iz tega programa je najbolj oddaljen, najhitreje potujoči izdelek človeških rok, ki je v medzvezdje prodrl pred petimi leti. Lani pa mu je sledila še sonda dvojčica Voyager 2. Mavretič je za obe skonstruiral instrument PLS, ki je ključen za določanje, kje točno se je zgodil Voyagerjev izstop iz našega Osončja. Poleti 2019 se je z njim pogovarjal novinar Aljoša Masten, iz tega intervjuja so tudi naslednji navedki. »Dolga so že leta, Voyagerja sta odšla le malo pozneje od zadnjega Apolla. Voyager 1 je odšel pred 41 leti in 9 meseci. Zdaj je 145 astronomskih enot izven Zemlje, to je nekje 21,6 milijarde kilometrov stran. Voyager 2 malo bližje, ker je šel po druge vrste krivulji, je 120 astronomskih enot ali 17,9 milijarde kilometrov ven. To so grozne razdalje, ki si jih človek ne zna predstavljati. Če ljudi morda zanima, s kakšno hitrostjo potuje: Voyager 2 gre malo bolj počasi, 15 kilometrov na sekundo. To je približno iz Metlike v Črnomelj v eni sekundi, jaz sem Belokranjec. To je precej hitro /smeh/. Voyager 1 pa gre nekje 20 kilometrov na sekundo. Še kar je zanimivo, da pogovor z Voyagerji traja ... Če pošlje Nasa signal Voyagerju 1, vzame 20 ur in sedem minut v eno smer. In če je ta signal navodilo, da kaj prižge ali ugasne, da pride nazaj potrditev, porabi spet teh 20 ur. In to je s svetlobno hitrostjo. Da si ljudje lahko predstavljajo: prižgeš stikalo, in se ti luč prižge šele po 20 urah, ker signal toliko traja. To je res skoraj neverjetno. Oba sta zdaj zunaj našega sončnega vpliva.« Na obeh Voyagerjih je torej Faradayeva skodelica, ki meri plazmo. »Naš instrument PLS na drugem Voyagerju deluje brezhibno in je z meritvami točno zaznamoval, kdaj smo šli iz Sončnega sistema. PLS na enki so nekje pred desetimi leti ugasnili, ker varčujejo z energijo in ker je poškodovan. Visokonapetostni modulator je prenehal delati. Vem, kaj ni prav, če bi ga imel tukaj, bi točno vedel, kaj narediti, in bi ga lahko popravil, ampak zdaj ga seveda ne morem. Ne moreš pomagati. Včasih se zgodi, da kaj po štiridesetih letih ne dela čisto prav /smeh/.« Bo njegov Voyager v vesolju naletel na kako drugo življenje? »Oh, seveda, še kako je tam zunaj življenje. Nismo sami, statistično je praktično nemogoče, da ne bi obstajalo. Jaz o tem ne dvomim. Če pogledate v to vsemirje, kjer je milijarde in milijarde galaksij, kaj šele zvezd in planetov. Vprašanje je samo, ali je dosegljivo v določenem času. Samo Voyager bo potoval 45.000 let, da pride v bližino ene izmed sosednjih zvezd. To so blazne hitrosti, pa so še vedno neznatne pri teh razdaljah, samo prva sosednja zvezda je več kot štiri svetlobna leta stran. In teh razdalj ne moremo preživeti. Prekratko živimo na tej Zemlji. V astronomskih razmerah živimo kakšno sekundo. Bolj divje ugibanje bi šlo takole: morda bi lahko poslali naš DNK po elektronski komunikaciji v drug sistem in tam sestavili človeka iz lokalnih materialov. Po moje bodo začeli to prej ali slej delati. Če ne drugega, je o tem že govor.« Človekova pot v vesolje se mora nadaljevati. Zakaj? »Ker ni rečeno, da se bo Zemlja tako lepo vrtela okoli, kot se zdaj. Grozijo nam tudi problemi iz vesolja, med drugim asteroidi in kometi. Treba se bo na neki način braniti. Pa še sami naše uboge Zemljice ne spoštujemo dovolj. Uničujemo jo, onesnažujemo, sploh ozračje. Tisti ljudje, ki mislijo, da človek ne vpliva na ozračje, nimajo prav. Milijarde ton goriva se pokuri, in to ostane. Materija ne izgine. To je velik problem in mi se preveč lahkotno obnašamo.« (Vir: MMC RTV SLO) Se strinjamo?

Agresivni skrajneži

»Ko se ljudje nehajo ukvarjati s svojo skupnostjo zaradi groženj in žalitev, je naša demokracija v nevarnosti.« To je dejala nemška pravosodna ministrica Christine Lambrecht in tako izrazila solidarnost z Martino Angermann, županjo mesteca Arnsdorf blizu Dresdna, ki je po dolgotrajnih in hudih grožnjah desnih skrajnežev odstopila. Njeno mesto z okoli 5000 prebivalci se nahaja v nemški deželi Saška, kjer je po septembrskih volitvah skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) postala druga najmočnejša stranka.

Zmaga demokratov

Na lokalnih volitvah v Hongkongu so pri 71-odstotni udeležbi prepričljivo zmagale prodemokratične stranke. Tako se ni uresničilo pričakovanje Pekinga in temu naklonjene upraviteljice Hongkonga Carrie Lam, da bo volitve odločila »tiha večina«. Posredno so torej zmagali protestniki.