Sobarice so uigrana ekipa

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Železnikarski glas / ponedeljek, 25. november 2019 / 09:59  

Glavna sobarica v Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku Ramiza Ališić je prejela posebno priznanje Turistično-gostinske zbornice Slovenije za uspešnost in kakovost. »Zelo pomembni so dobri odnosi. Če so, ni nobenih težav,« pravi nagrajenka.

»V tem hotelu delamo dobri ljudje. Štirideset nas je in tudi zato smo tako uspešni, ker sodelujemo med seboj, si pomagamo in nihče se ne počuti manj ali več vrednega. To občutijo tudi naši gosti, zato tako radi hodijo k nam,« pravi Ramiza Ališić, glavna sobarica v Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku, ki je pred kratkim prejela priznanje Turistično-gostinske zbornice Slovenije za posebne dosežke in doprinos k dvigu kakovosti storitev.

Jeseničanka z dušo in srcem opravlja svoje delo. Kot sobarica je delala v vseh hotelih Hit Alpinee, v Hotelu Špik pa je od leta 2009, kjer je postala glavna sobarica oziroma vodja gospodinjskega oddelka. V njeni ekipi je osem sobaric, ki so, kot jih opiše, vse izjemno pridne, delavne. »Tega poklica ne more opravljati vsakdo. Sobarica je v osebnem stiku z gosti, zato mora biti zanesljiva, poštena. Žal jih je zelo težko dobiti, prihajajo zvečine iz držav nekdanje Jugoslavije,« pravi. Vse se udeležijo tečaja slovenskega jezika, pomembno je tudi vsaj osnovno znanje tujih jezikov, kot so angleščina, nemščina, italijanščina. »Da razumejo gosta, če želi brisačo, kopalni plašč ...« Delo je zahtevno, delajo »v petek in svetek«, ob koncih tedna, vse praznike ... Ališićeva ceni svoje sodelavke. »Zelo pomembni so dobri odnosi. Če so, ni nobenih težav.«

Ališićeva je posebej ponosna, da so v hotelu na njeno pobudo zaposlili svojo ekipo sobaric, prej je namreč čiščenje opravljal čistilni servis. Ker so bile izkušnje v Hotelu Špik tako dobre, je Ališićeva na noge postavila tudi ekipo sobaric v Hotelu Korona v Kranjski Gori (oba hotela sta v lasti družbe Hit). Tako zdaj organizira in usmerja delo v kar dveh hotelih. »Zato me cenijo in zato so me tudi predlagali za priznanje,« pravi sogovornica, ki pa jo še bolj od priznanja veseli visoka ocena gostov za čistočo hotelov.

Žal pa slovenska država ne ceni dovolj zaposlenih v gostinstvu in turizmu in tudi plače sobaric so prenizke, opozarja. Zato bi država morala narediti nekaj na tem področju, spremeniti kolektivno pogodbo; žal vse preveč delavcev odhaja v tujino in tam išče boljše priložnosti.

Ališićeva v Sloveniji živi že 35 let. Iz Bosne je prišla na Jesenice, ko še ni dopolnila 18 let, za fantom, ki je kasneje postal njen mož. Ima dva sinova, starejši ima 34, mlajši 24 let. V prostem času najraje bere. Na vprašanje, ali ima tudi doma vselej vse pospravljeno, pa v smehu odgovori, da ni nikakor obsedena s čistočo. »Kar mora biti, je seveda pospravljeno. Sicer pa si rečem: česar ne naredim danes, bom pa jutri ...«