Odlagališča zapiramo prepočasi

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / sobota, 23. november 2019 / 13:48  

Med osmimi odlagališči, ki jih moramo zaradi sodbe evropskega sodišča zapreti, je tudi odlagališče v Suhadolah, a občina in ministrstvo za okolje in prostor za zdaj še nista našla skupnega jezika.

Suhadole – V Sloveniji še vedno nismo zaprli osmih od skupno 21 odlagališč, ki bi sicer morala biti zaprta že od leta 2009. Zaradi neizpolnitve obveznosti je Sodišče EU Sloveniji pred skoraj točno enim letom izdalo ugotovitveno sodbo. Država mora tako do konca naslednjega leta zapreti odlagališča Jelšane, Dolga Poljana, Izola, Dvori, Stara Gora, Stara vas in Dolga vas, odlagališče v Suhadolah pa do leta 2022.

Do težav naj bi prihajalo prav v Suhadolah, kjer odlagališče od maja 2018 upravlja Občina Komenda, pred tem pa je bil upravljavec komunalno podjetje Publikus. Kot so nam sporočili z ministrstva za okolje in prostor, so Publikusu že leta 2005 potrdili načrt še neizvedenih del v postopku zapiranja, ki do zdaj še vedno ni bil izveden. Medtem pa je bila spremenjena tudi zakonodaja s področja odlaganja odpadkov, zato upravljavec odlagališča sedaj za obratovanje in tudi za obdobje zapiranja odlagališča ter po zaprtju potrebuje okoljevarstveno dovoljenje, za katero upravni postopek teče.

Do razhajanj med ministrstvom in občino pa očitno prihaja glede načina zaprtja. »Občina Komenda kljub pravnomočni odločbi, s katero so določeni za upravljavca odlagališča Suhadole, v vlogi še ni predložila podatkov, potrebnih za izdajo odločbe o zapiranju in zaprtju odlagališča, niti ne izvaja zahtevanih monitoringov in nadzora vplivov odlagališča na okolje,« pravijo na ministrstvu, kjer občini očitajo neodzivnost.

Na drugi strani komendski župan zatrjuje, da niso neodzivni in da ministrstvu predlagajo drugačen, celo boljši način zaprtja: »Med odpadki na odlagališču je večinoma gradbeni material, gre torej za nenevarne inertne odpadke. Predlagali smo, da bi te odpadke odstranili, nato pa bi bilo to področje prosto za gradnjo. Dejstvo namreč je, da Občina Komenda ni v celoti lastnica tega območja, ampak so del zemljišč kupila tri različna podjetja, ki bi tu rada gradila. Ministrstvo pa zahteva, da se odpadki zasujejo, nato pa se še deset let izvaja monitoring izcednih voda, deset let pa bi trajal tudi moratorij na gradnjo,« pojasnjuje Poglajen, ki se ob tem boji odškodnin, ki bi jih v primeru, da še naslednjih deset let ne bi mogli graditi, zahtevali lastniki zemljišč. Zato ministrstvu tudi predlagajo rešitev, s katero bi se tovrstnim zapletom izognili. Komendski župan sicer meni, da bi odlagališče po njihovem predlogu lahko uredili v enem letu, če bi jim ministrstvo to dopustilo.

Na kakšen način se bosta obe strani dogovorili za zaprtje odlagališča, za zdaj še ni znano. Inšpekcija za okolje in naravo pa zoper Občino Komenda vodi inšpekcijski postopek. Kot pravijo na ministrstvu, upravljavec ni pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za čas zapiranja in po zaprtju odlagališča, kakor veleva zakonodaja, zato bo inšpekcija ukrepala na podlagi zakona o varstvu okolja.

Če Slovenija pravočasno ne bo uspela zapreti preostalih osmih odlagališč, so posledice lahko precej resne. Kot pravijo na ministrstvu, neizvrševanje sodb evropskega sodišča predstavlja eno najresnejših kršitev prava Unije, zato menijo, da mora država brez odlašanja sprejeti vse ukrepe za odpravo očitanih kršitev. Evropska komisija, ki nadzira izvrševanje sodbe, v primeru, da to ne poteka oz. poteka prepočasi, lahko zadevo ponovno preda sodišču in zahteva plačilo pavšalnega zneska in dnevne denarne kazni. »Kazen predlaga glede na konkreten primer, zato je splošno oceno o višini kazni nemogoče podati vnaprej. Predlagana kazen je namreč odvisna od resnosti kršitve, časa trajanja kršitve ter velikosti države,« pravijo na ministrstvu, kjer dodajajo, da je iz dosedanjih sodb zaradi kršitev s področja ravnanja z odpadki razvidno, da so izrečene kazni izjemno visoke. Slovaški je bil denimo v podobnem primeru izrečen pavšalni znesek v višini en milijon evrov ter pet tisoč evrov dnevne denarne kazni za vsak dan zamude do izvršitve sodbe. »Italiji je bil naložen pavšalni znesek v višini štirideset milijonov evrov, Grčiji pa pavšalni znesek v višini deset milijonov evrov. Poleg tega je bilo naloženo plačilo denarne kazni, ki se plačuje na pol leta do izvršitve sodbe – Italiji so bili naloženi šestmesečni penali, ki se od začetne vrednosti 42,8 milijona vsakič zmanjšajo za odmerjeno vrednost glede na usklajenost/odpravo posameznih nepravilnosti na odlagališčih, Grčiji pa šestmesečni penali, ki se od začetne vrednosti 14,52 milijona zmanjšajo za odmerjeno vrednost glede na že zaprta odlagališča,« so še dodali.