Vreme ... bo

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 19. november 2019 / 10:21  

Prejšnjo sredo se je s pobočja nad vasjo Belca v Zgornjesavski dolini spet utrgal zemeljski plaz. Okoli dvajset tisoč kubičnih metrov zemlje, skalovja in podrtega drevja sicer za zdaj ne ogroža vasi pod seboj, je pa zasulo del nove gozdne ceste, ki so jo začeli graditi po lanskem jesenskem neurju, v katerem se je prav tako odtrgal velikanski kos pobočja, zaradi česar je zemeljski plaz zajezil hudourniški potok Belca in posledično poplavno ogrozil vas v dolini.

Lansko jesensko neurje je zelo prizadelo tudi tržiško občino, kjer prav zdaj zaključujejo prva večja sanacijska dela, za katera je država letos zagotovila skoraj dva milijona evrov, občina pa še približno en milijon. Za zdaj jim je uspelo sanirati približno polovico vse nastale škode, pravijo pa, da bi za temeljito sanacijo poškodovanega samo v naslednjem letu potrebovali vsaj še dobrih 3,5 milijona.

Potem ko nas je še ves oktober v indijanskem poletju grelo toplo jesensko sonce, smo se z začetkom novembra morali soočiti s kratkimi, turobnimi novembrskimi dnevi. Prejšnji teden se je spet začelo deževje, ki se vleče in vleče in ob katerem si ne moremo kaj, da ne bi z negotovostjo pogledovali v struge rek, ki iz ure v uro naraščajo, se v strahu zapeljali v podvoz, ki ga poplavlja podtalnica, in pogledovali proti pobočjem, ki grozijo, da bodo zdrsela v dolino. V medijih spremljamo, kako Štajerci s strahom opazujejo naraščanje grozeče Drave. Beremo o milijardni, ne milijonski škodi, ki jo je visoka voda povzročila v Benetkah, gledamo fotografije poplavljenega Pirana in odkritih streh na Idrijskem.

Lani, spomladi, prejšnji teden, včeraj …

Da se narava obnaša drugače, kot se je še pred desetletjem, dvema, je dejstvo, ki ga bodo morali sprejeti tudi tisti, ki sebe in druge prepričujejo, da so globalno segrevanje in z njim povezane naravne ujme le nekaj, s čimer strašijo prenapeti okoljevarstveni aktivisti.

Huda jesenska in spomladanska deževja, narasle vode, orkanski veter, zelene zime in sušna poletja že dolgo niso več izjema, ampak pravilo. Nekaj, na kar moramo računati ves čas in kar moramo upoštevati kot dejstvo. Vedno: takrat, ko bomo risali prostorske načrte, gradili hiše, postavljali žičnice, obdelovali polja in računali proračune, državne in občinske. Postavka »sanacija škode po naravni nesreči« bo morala postati ena od pomembnih točk načrtov pridobivanja in porabe sredstev, tako pač je. Ob ujmah računati na pomoč »od drugod« ne gre več. Povsod, tudi »drugod« se namreč soočamo z naraslimi rekami, orkanskim vetrom, zelenimi zimami in sušnimi poletji. Naravne ujme žal niso več izredne razmere, so tako rekoč vsakodnevna realnost.