Zofka Kokalj iz Britofa že več kot petdeset let izdeluje avbe. / Foto: Tina Dokl

Štajerka z »zlatimi« rokami

Ko je bilo Zofki Kokalj, rojeni Karner, dvajset let, je iz Maribora odšla na Gorenjsko, kot pravi, s trebuhom za kruhom. Živela in delala je na Visokem, kjer se je naučila izdelovati gorenjske avbe in zvijačke.

Bilo je 4. maja leta 1962, ko je mlada Mariborčanka prišla na Gorenjsko, natančneje na Visoko, kjer je sedem let živela in delala pri družini Likozar. »V rojstnem kraju nisem dobila zaposlitve, zato sem se prijavila na oglas za delo v gostilni pri Likozarjevih,« pripoveduje Zofka Kokalj, ki še danes, po 57 letih življenja na Gorenjskem, ne more prikriti svojih korenin. Izdaja jo prijeten štajerski naglas. Kasneje se je zaposlila v Oljarici, se preselil k družini Pikš, prav tako na Visokem, in ravno v tem obdobju se je naučila izdelovati avbe. Pojasnila nam je, zakaj in kako je do tega prišlo. »Opazovala sem dekleta, ko so se oblačila v narodno nošo, in zdela so se mi tako lepa in graciozna. Tudi sama sem želela biti ena od njih. Rada sem ustvarjala z rokami, zato me je prijateljica spodbudila in obenem tudi naučila osnov, ki so potrebne za izdelovanje tega edinstvenega pokrivala,« je pojasnila Kokaljeva in dodala, da ji je to obdobje prineslo še eno radost. »Ko sem odhaja na delo v Oljarico, sem na poti spoznala moža. Joža Kokalj je bil doma tu, v Britofu, kamor sem se primožila, kjer sem ostala in kjer živim še danes.«

Zofka Kokalj je bila samoukinja, učila se je iz izkušenj in ob opazovanju drugih izdelovalk avb. »Dejali so mi, da imam zlate roke,« je o svojem delu upravičeno dejala Kokaljeva. Pojasnjuje, da je v izdelavo avbe vloženih nemalo ur, tudi mesec dni intenzivnega dela. Vsak šiv in vsak vezaj sta narejena ročno. »Avba je sestavljena iz žametnega čelnika, na katerega je prišitih stotine malih perlic oziroma bleščic, oblikovanih v motive cvetja, klasja, srca in drugih, značilnih za Slovenijo. Čelnik je obrobljen s čipko, nad njim pa je tako imenovana kapa, izdelana iz nabranega materiala. Osnova za obliko avbe je model iz kartona, na katerega se tudi podpišem in napišem letnico izdelave,« je pojasnila Zofka, ki se ne spomni, koliko avb je v življenju naredila. »Nekoč veliko,« pravi in doda: »Danes pa morda le še eno ali dve na leto. Po njih ni povpraševanja. Veliko več pa je popravil. Prinesejo mi jih, da jih očistim, popravim, renoviram, s čimer pa je tudi veliko dela.« Dolga leta je Kokaljeva svoje avbe na ogled postavljala na različnih sejmih in prireditvah. Še danes zelo rada obišče Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, kjer med opazovanjem parade točno ve, katero avbo so ustvarile njene roke.

Kot zanimivost nam je Zofka še povedala še, da je bilo nekoč veliko več avb izdelanih za tujino, predvsem Kanado in Belgijo, kot Slovenijo. Naročali so jih slovenski izseljenci, ki so najverjetneje s tem kosom oblačila želeli ohraniti stik z rodno deželo in obenem širiti glas o slovenski kulturni dediščini. »Ga ni Slovenca, ki mu ne bi zažarel obraz, ko si obleče narodno nošo. Zelo ponosno jo razkazujemo, kar je prav, saj moramo negovati in ohraniti svojo dediščino. Žal pa opažam, da nas je vse manj tistih, ki izdelujemo avbe. Med mladimi ni interesa. Razlog morda tiči v tem, ker nimajo potrpljenja, niso natančni in ne zmorejo več ur zbrano sedeti.« Zofki Kokalj pa ročno delo pomeni vse drugo kot napor. »Ustvarjanje z rokami me sprosti. Ko sem utrujena, mi vrne energijo in mi da nov zagon. V najtežjih časih, ko sem izgubila moža in taščo, tedaj se je ponesrečil tudi sin, sem se zamotila, da sem pozabila na tegobe. Tako ni bilo časa za jok.« Poleg avb je Zofka Kokalj izdelovala tudi zvijačke. Mimogrede je pojasnila, da zvijačko po tradiciji nosijo neporočena mlada dekleta, avbo pa poročene gospe. Pred več kot štiridesetimi leti je napravila zvijačke za Folklorno skupino Iskraemeco Kranj in njihove članice še danes s ponosom nosijo taiste zvijačke.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/2

petek

-5/7

sobota

-4/8

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 13. december 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 13. december 2019

Za otroke

RAZSTAVE / Kamna Gorica, 13. december 2019

Jasna 2019

RAZSTAVE / Milje, 13. december 2019

Jaslice v Hiši čez cesto

GLEDALIŠČE / Zgornje Gorje, 13. december 2019

Scapinove zvijače

PREDAVANJA / Žiri, 13. december 2019

Potopisno predavanje Colorado trail

OBVESTILA / Šenčur, 13. december 2019

Literarna sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi

GLEDALIŠČE / Preddvor, 13. december 2019

Premiera gledališke igre Dvigalo

 

 
 

 

 
 
 

Vrstomat v zdravstvenem domu / 12:13, 12. december

Piše se leto 2019 in pisarniška opravila v zdravstvenih zavodih še vedno opravljajo medicinske sestre. Prihajajo novi zdravniki in strokovnj...

100. obletnica nastanka Jugoslavije / 16:50, 11. december

Bla, bla, bla...
Da so vse stranke pokorne diktatu iz Bruslja in apetitom ameriških korporacij je kriv balkan in komunizem??
Eh...

100. obletnica nastanka Jugoslavije / 14:14, 11. december

Mineva 100 let kar so imeli Slovenci idealno možnost ustanoviti svojo narodno državo. Ampak intelekt Slovenca ni dosegal zmožnosti razumevan...

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 14:10, 11. december

Ne bi si želel živeti v teh koncih. Kot izgleda so se lotili izgradnje plinske infrastrukture strokovnjaki iz Kosova in Metohije. Nadzor v S...

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:40, 11. december

Tat kriči:Primite tatu!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:08, 11. december

Kdaj bo kako izjavo podal še kdo od odgovornih?
Ajde mafiozoti, z besedo na dan!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 09:47, 11. december

Ne vem, sem v dvomih. Ali imamo velik problem? Plastične cevi se na sliki vidijo zelo plitko v zemlji! Verjetno so neki standardi kako globo...