Cesto potrebujejo danes, ne jutri

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Editors Choice / petek, 15. november 2019 / 09:21  

Simbolično pet minut pred dvanajsto so v občini Bled včeraj opozorili na nevzdržne prometne razmere v kraju in dejstvo, da se glede na državne načrte gradnja južne razbremenilne ceste očitno spet odmika.

Bled – »Saga o izgradnji južne razbremenilne ceste se vleče že vsaj petdeset let in vse prevečkrat smo bili doslej na Bledu deležni zagotovil države, da zdaj pa cesta res bo. In vsakokrat smo tem zagotovilom tudi verjeli,« je poudaril župan Janez Fajfar. Tako je bilo tudi ob zadnjem obisku ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek junija na Bledu, ko je obljubila, da bi gradnjo lahko izpeljali po fazah in bi se torej lahko začela že v prihodnjem letu. »A dokumenti, ki smo jih pridobili, kažejo, da smo se tudi tokrat izkazali kot lahkoverni državljani, saj je razvidno, da bi se dejanska gradnja lahko začela šele leta 2023,« razočarano ugotavlja župan.

Zato so se včeraj na Bledu v široki zasedbi zbrali predstavniki občin Bled in Bohinj, člani blejskega občinskega sveta, predstavniki civilne iniciative z Mlina, okoljevarstveniki ter predstavniki gospodarstva in turizma tako z Bleda kot iz Bohinja, da bi opozorili, da sedanje nevzdržne prometne razmere slabšajo kakovost življenja in predstavljajo nevarnost za vse udeležence v prometu. Tako so želeli državi prenesti jasno sporočilo, da so glede nujnosti izgradnje južne razbremenilne ceste (JRC) popolnoma enotni in da to ne more biti izgovor, da se gradnja ne začne čim prej. »Slovenija, gorenjska regija in Občina Bled to cesto potrebujejo danes, ne jutri,« je v imenu vseh sedemnajstih članov blejskega občinskega sveta poudaril Gregor Jarkovič.

Po županovih besedah izgradnja JRC za Bled pomeni občutno zmanjšanje števila vozil v središču Bleda in njihov umik iz jezerske sklede, večjo varnost v prometu, večjo ekološko varnost tega izjemno občutljivega prostora in priložnost za razvoj. »Šele JRC bo zagotovila, da bo Bled uresničil dolga leta trajajoče sanje – jezersko skledo zapreti za promet. Z izgradnjo JRC bo možno tudi dokončno obnoviti kanalizacijski sistem na Ljubljanski cesti,« je opozoril župan.

Sonja Dornik je v imenu civilne iniciative Mlino poudarila, da je novica, da naj bi država JRC začela graditi šele leta 2023, »šokantna in nerazumna«. Zato po njenih besedah podpirajo utemeljene zahteve Občine Bled, da država ponovno razmisli o svoji odločitvi. Kot je pojasnila, je ena od prepoznavnih značilnosti Bleda Blejsko jezero, naravna vrednota državnega pomena, njegovo kemijsko in ekološko stanje pa se vztrajno slabša. »Gre za kroničnega bolnika, katerega zdravstveno stanje je treba izboljšati,« je poudarila Sonja Dornik in dodala, da zato potrebujejo JRC, saj je treba južno jezersko obalo razbremeniti naraščajočega motornega prometa. »Če naj bo jezero tudi v prihodnje ključni trajnostni gradnik celotnega blejskega turizma, potem je odločitev države za začetek gradnje JRC leta 2023 nacionalna sramota.« Direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj je poudaril, da glede na raziskavo Slovenske turistične organizacije gostje Bled prepoznavajo kot sinonim trajnostne destinacije, ne množičnega turizma. »Bled je s strani države do konca izmolzen kot ikona slovenskega turizma, zato bi bilo prav, da kaj od tega dobijo nazaj vsaj s to razbremenilno cesto,« pa je bil zelo neposreden direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Po besedah direktorja blejske občinske uprave Roberta Klinarja je Občina Bled sprejela vse prostorske dokumente, ki so potrebni za izgradnjo JRC. Občina je državi priskočila na pomoč tudi pri odkupu zemljišč na trasi JRC. »Doslej je na celotni trasi podpisanih 266 od 350 pogodb,« je dejal Klinar. Celoletni prometni kaos po besedah Gregorja Jarkoviča vpliva na izrazito negativne demografske trende, saj se je samo v zadnjih letih odselilo več kot tristo občanov. »Turizma in gospodarstva brez občanov pač ne bo,« je poudaril in dodal, da je lokalna gospodarska škoda velika, čeprav je prihodek države od dveh paradnih konjev turizma, to je Bleda in Bohinja, milijonski. Tudi podžupanji Bohinja Moniki Ravnik se zdi popolnoma nerazumljivo, da se država hvali s turističnimi kraji, kot sta Bled in Bohinj, ter da na Bled kot simbol turizma vozi tuje državnike, za ureditev prometa pa ne stori popolnoma nič. Zbrani so si bili zato v svojem pozivu državi enotni – projekt JRC naj se začne izvajati takoj.