Z Galom v svet kretenj

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 15. november 2019 / 14:18  

Ob včerajšnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika je Anja Žaberl iz Železnikov izdala svojo drugo slikanico, prilagojeno gluhim in naglušnim otrokom. Med naglušnimi je tudi njen sin Gal. Upa, da bo slikanica prispevala tudi k večji sprejetosti otrok, ki se sporazumevajo s pomočjo kretenj.

Dobri odzivi na slikanico Zajček Gal, prve besede v slovenskem znakovnem jeziku, ki jo je izdala pred letom in pol, so Anjo Žaberl iz Železnikov spodbudili k pripravi nove slikanice, prilagojene gluhim in naglušnim otrokom. »Nisem pričakovala toliko pozitivnih odzivov na prvo slikanico. Ko sem od staršev dobivala celo fotografije otrok, ki se ob moji slikanici učijo, sem se zavedela, da sem naredila nekaj koristnega, da sem prispevala svoj kamenček v mozaik za boljši jutri vseh otrok z izgubo sluha, zlasti tistih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik.« Med njimi je tudi njen desetletni sin Gal, ki je bil navdih tako za prvo slikanico kot tudi njeno nadaljevanje. Druga slikanica o zajčku Galu je izšla prav včeraj, na dan slovenskega znakovnega jezika (14. november). Anja jo je v prvi vrsti posvetila otrokom s slušnimi težavami in njihovim staršem, saj je, kot opozarja, otroške literature v slovenskem znakovnem jeziku še vedno zelo malo. Slikanico pa je namenila tudi drugim, ki so tako ali drugače povezani z gluhoto in slovenskim znakovnim jezikom (sorodniki, strokovnjaki …), ter tistim, ki bi se ga radi naučili.

O varnosti v prometu

Druga slikanica se osredotoča na varnost v prometu. Vsak starš o tem pouči svojega otroka, pri gluhih in naglušnih pa je to še bolj pomembno, saj ne slišijo zvokov iz okolice. Z zajčkom Galom in njegovim novim prijateljem robotom Krkijem bralec spozna različne vrste vozil, pomen uporabe varnostnega pasu, ukrepanje v primeru prometne nesreče, kako poskrbeti za varnost med hojo in na kolesu, kaj storiti, ko na cesto uide žoga … Zaradi prilagoditve v znakovni jezik posamezne slike spremljajo besedila in narisane kretnje, opremljene s ponazorili o njihovi izvedbi, pri čemer je velik poudarek uporabi rok, gibanju telesa in mimiki obraza. Tudi pri drugi slikanici se je izkazala ilustratorka Nina Drol. Gal je namreč upodobljene kretnje brez težav izvedel, pri njihovem strokovnem pregledu pa je znova sodelovalo medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Auris iz Kranja. Anja sedaj razmišlja, da bi za slikanici pripravila še digitalno nadgradnjo s posnetki izvedbe kretenj, da bi si jih še lažje predstavljali.

Komunikacija zelo pomembna

Od osnovnih besed v prvi slikanici so v drugi že prešli na stavke, poudarek je na branju. »Slikanica postavi v ospredje otroka z izgubo sluha, in sicer otroka, ki vzame v roke knjigo in k tej privabi še odraslega – starša ali drugo pomembno osebo, ki z njim knjigo prebere, preuči in je z njim v medsebojnem stiku, z njim komunicira,« v spremni besedi ugotavljata dr. Jerneja Novšak Brce in dr. Damjana Kogovšek s Pedagoške fakultete v Ljubljani. »Glede na to, da je Gal močno naglušen in z izjemo nekaj besed skoraj ne govori, je komunikacija res zelo pomembna,« je prepričana Anja, ki se trudi, da s sinom komunicira s pomočjo kretenj le, kadar je res nujno, če tudi z ustnic ne uspe razbrati povedanega.

Direktorica Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasna Bauman pa v svojem zapisu ob koncu slikanice poleg njene vrednosti za otroke s slušnimi težavami poudarja še, da njihovi slišeči vrstniki ob zajčku in upodobljenih kretnjah spoznavajo, da so med nami tudi otroci, ki ne slišijo in se drugače sporazumevajo. Po Anjinem mnenju je znakovni jezik še vedno preveč zapostavljen. »Mnogo otrok ne ve, kaj je to. Marsikdo se čudi Galovim kretnjam in me sprašuje, kaj počne.« Upa, da bo slikanica prispevala k večji sprejetosti otrok z okvaro sluha. Pa tudi, da se bodo otroci naučili kakšne kretnje, saj se Galu vsakič nariše nasmeh na obraz, ko vidi, da ga nekdo razume. V želji po večji ozaveščenosti se rada odzove tudi povabilom v knjižnice in vrtce, kjer otrokom skuša približati svet kretenj.

Niti minuta ni bila zaman

Anja je na konec slikanice umestila tudi igrico, s katero bodo otroci spoznali prometne znake. Figuric, kock in navodil ni priložila, da bi jih vsak otrok oz. igralec oblikoval sam. S tem želi starše spodbuditi, da si v hitrem življenjskem ritmu vzamejo čas za ustvarjanje in igro z otroki, ki tega ne bodo pozabili. Sama se kljub napornemu vsakdanu že leta razdaja za sina, da bi ta kar najbolje napredoval. Njegova naglušnost je posledica zapletov pri porodu. Sprva so celo trepetali za njegovo življenje, zdravniki mu niso obetali svetle prihodnosti. »Nihče ni pričakoval, da bova prišla tako daleč. Res je bilo vloženega veliko truda, a vem, da niti minuta ni bila zaman,« pravi Anja. Gal sedaj obiskuje 3. razred v zavodu gluhih in naglušnih v Ljubljani. »Počasi, a zelo rad se uči pisati, prebere določene besede, z razumevanjem ima pa še precej težav. Nekatere črke sliši, druge pa čisto nič, zato se morava vsega naučiti na pamet – ob slikah in besedah, da si sploh predstavlja, kaj pomenijo. Zelo rad ima glasbo in prepozna zvok nekaterih inštrumentov. Rad igra kitaro. Obiskuje plezanje, rad ima tudi nogomet,« pripoveduje Anja, ki upa, da bo njen sin odrasel v samostojnega človeka.