Banke: ukrep uveden prehitro

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Arhiv člankov / sreda, 13. november 2019 / 09:07  

Slovenski bančniki so kritični do nedavnega ukrepa Banke Slovenije, ki je zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva. Je nesorazmeren, diskriminatoren in sprejet čez noč, pravijo.

Brdo pri Kranju – Na tradicionalnem dnevu slovenskih bančnikov, ki je v petek v organizaciji Združenja bank Slovenije potekal na Brdu pri Kranju, je beseda seveda tekla tudi o nedavni zaostritvi pogojev kreditiranja prebivalstva, ki jih je uvedla Banka Slovenije. »Ukrep regulatorja je po naši oceni nesorazmeren in neuravnotežen in je uveden prehitro,« je bil kritičen predsednik nadzornega sveta združenja in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki pogreša predvsem komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki v državi. »Sedeminpetdeset odstotkov upokojencev v državi nima dostopa do kredita v slovenskem bančnem sistemu. Mene je zaradi tega kot bančnika sram in se jim v imenu bančnega sektorja globoko opravičujem,« je dodal.

Brodnjak se strinja z Banko Slovenije, da je treba odpraviti anomalije na področju potrošniških in stanovanjskih posojil, a po njegovi oceni je regulator ubral preveč akademski pristop, ki radikalno posega v slovenski način življenja, kjer mladim pri nakupu stanovanj in drugih trajnih dobrin navadno na pomoč priskoči širša družina. Zdaj to v mnogih primerih ne bo mogoče, zato bodo uslužbenci za bančnimi pulti morali prenašati breme gneva, čeprav sploh ne gre za odločitev poslovnih bank, je dodal. Ukrep regulatorja je po mnenju bančnikov tudi izrazito diskriminatoren, saj zadeva samo banke, ne pa tudi drugih subjektov na finančnem trgu, zato je Brodnjak dopustil možnost, da bi se katera od bank nanj lahko odzvala tudi z vložitvijo ustavne presoje. Druga pot je dialog, je dodal. »Bančniki prosimo, naj se začnejo ključni ljudje slovenskih institucij redno srečevati in pogovarjati.«

Andrej Plos, predsednik uprave Banke Sparkasse, je pritegnil Brodnjaku, da je Banka Slovenije s svojimi obvezujočimi priporočili pri kreditiranju prebivalstva izrekla nekakšno nezaupnico upravam bank. »Mi smo na stanovanjskih kreditih v najtežjih letih imeli le slaba dva odstotka slabih kreditov, kar je izredno nizka številka. Danes je takih kreditov 0,6 odstotka. Nam ni v interesu, da bi imeli slabe kredite,« je dejal. »Banka Slovenije ima paleto ukrepov, s katerimi lahko posamezno banko, ki pretirano krši bonitetna pravila pri odobravanju kredita z vidika ocene kreditne sposobnosti, preusmeri v manj tvegano upravljanje,« pa je poudarila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije.

»Delal sem v dvanajstih različnih državah in to je tema v vsaki od njih. A pomemben je primeren dialog med regulatorjem, bankami in potrošniki, ki temelji na ustreznih študijah in raziskavah,« je svoje videnje problematike predstavil John Denhof, prvi mož NKBM. Na odsotnost ustreznih izračunov je opozoril tudi predsednik uprave kranjskega Lona Jaka Vadnjal. »Da bi nam vsaj postregli z nekimi številkami, testom, kaj bi se zgodilo, če tega ne uvedemo. Tako pa je vse preveč na horuk za najbolj regulirano panogo, kar jih je na tej zemeljski obli.«

Po mnenju guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta ukrepi niso pretirani, njihov namen pa je zajezitev čezmernega potrošniškega kreditiranja, ki bi lahko oslabilo finančno stabilnost. »Učinke ukrepa spremljamo na tedenski bazi, in če se bo pokazalo, da je treba kaj spremeniti, to zagotovo bomo,« je zatrdil. Kot je dejal, bo obdobje nizkih obrestnih mer še trajalo, gospodarska rast se umirja. »Tega se kot varuhi finančne stabilnosti dobro zavedamo, zato smo v zadnjih mesecih pospešili ukrepanje makrobonitetnega nadzora. V evropskem prostoru je 20 držav, ki so uvedle takšne ukrepe, in temu se je pridružila tudi Slovenija,« je razložil.