Prisrčen pozdrav iz Tržiča

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 10. november 2019 / 09:10  

Tak je naslov knjige, zbirke razglednic Toneta Kavčiča s pripovedmi o ljudeh in njihovem življenju.

»Take knjige Tržič še nima, številna druga mesta po Gorenjskem in po Sloveniji pa jo že imajo. Zbirka razglednic Toneta Kavčiča je občudovanja vredna, ker je tako bogata, iz celega stoletja prinaša zanimive razglednice. In se nam je zdelo, da bi bil to lahko projekt Zveze kulturnih organizacij (ZKO) Tržič, ker gre za našo krajevno dediščino, ki jo ZKO tudi oživlja,« je nedavni izid in predstavitev knjige Prisrčen pozdrav iz Tržiča pojasnil predsednik ZKO Tržič David Ahačič, tudi urednik knjige. Ahačič je v uvodni besedi zapisal, da boste posegli po strastni knjigi; strastni v odnosu do zbiranja spominov, zbiranja razglednic, pripovedovanja zgodb ... Zbiratelj Tone Kavčič je Kranjčan po rodu, zadnjih devet let živi v Bistrici pri Tržiču. Do upokojitve je imel antikvariat v Ljubljani, ukvarjal se je s knjigami, voščilnicami, razglednicami, pravzaprav mnogočim, kar je pisano ali tiskano na papirju. In (s)poznal je ljudi, ki se prav tako ukvarjajo s tem. V svoji zbirki ima okrog tisoč razglednic Kranja, odkar se je preselil, je zbral tudi okrog tisoč razglednic Tržiča z okolico. Predvsem razglednice, ki so bile izdane v času do druge svetovne vojne, med njimi je dobrih sto takih, ki so bile izdane v letih po njej, izjemo pa predstavljajo razglednice iz zadnje četrtine dvajsetega stoletja. Poleg razglednic hrani še drugo gradivo, ki priča o zgodovini Tržiča. V svoji zbirki ima del zapuščine Viktorja Kragla, ki obsega fotografije, nekaj rokopisov ...

Najstarejša iz leta 1897

V knjigi Prisrčen pozdrav iz Tržiča, ki jo je založila ZKO Tržič s podporo Občine Tržič, je zbranih 299 razglednic, večinoma Tonetovih, okrog petdeset jih je iz arhiva Tržiškega muzeja, predvsem tiste, ki jih v njegovi zbirki ni bilo ali pa so starejše in dragocene s tega vidika. Najstarejša Tonetova razglednica je iz leta 1897 in prikazuje panoramo Tržiča. Njegove najljubše pa so tri v kompletu iz leta 1932, ki spominjajo na zaključek gradbenih del na mostu čez Tržiško Bistrico na nekdanji Kolodvorski cesti ob Sokolnici (danes gre čez most cesta v Spodnjo Presko). »Te razglednice dejansko prikazujejo, kako so gradili most, kdo so bili zidarji, ki so ga gradili. Na prvi in drugi razglednici je prikazano betoniranje mostu, na tretji njegovo odprtje. Ta, zadnja je bila tudi poslana inženirju Evgenu Ponižu, teh. višjemu pristavu Kr. banske uprave v spomin na gradnjo novega mostu v Tržiču.« Razglednice so s svojo motiviko odražale tudi kulturno, versko, družabno in društveno življenje. Nekatere razglednice so bile poslane in imajo torej znamko in žig in še kak pripis, verz zadaj, a Kavčiču je pomembnejše njeno lice. Boris Kuburič, vodja tržiške izpostave JSKD, se je na predstavitvi knjige spominjal, kako je sredi šestdesetih let kot otrok zaslužil kak dinar s prodajo razglednic. Če so ljudje v motivih prepoznali domačo ulico, domačo streho, so razglednico zagotovo kupili.

Panorama planine in zgodba o »kotalaču«

Likovno podobo z razglednicami dopolnjujejo spominske pripovedi ljudi, ki so bolj ali manj neposredno vezane na vsebino razglednic in jih je zbral dr. Bojan Knific. »Zapisal sem tisto, kar so v glavnem pripovedovali stari Tržičani, in iz gradiva, ki ga imamo v Tržiškem muzeju,« je pojasnil. Tako razglednica, izdelana leta 1928 in odposlana 28. septembra 1930, kaže zimsko panoramo planine Kofce. Podnjo je zapisano: »S Kofc se je po poti mimo Matizovca in Zajmena do Žnidarja v Podljubelju vračala družba tržiških veseljakov. Druščina je nekje na pol poti pogrešila Janeza. Niso vedeli, ali je pred ali za njimi, pa so pri Zajmenu povprašali, če je šel že tod mimo. Dobili so odgovor gospodarja: ''Mau preh so se gspud dolvn kotalal.'' (prirejeno po Lončar 2001:45).« Knific je prispeval tudi poglavje Od prvih dopisnic do razglednic. »Z razvojem turizma so razglednice postale na neki način tržno blago. Iz turističnih destinacij so lahko poslali prisrčne pozdrave.«