Do februarja na terenu geodeti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Domov / sobota, 9. november 2019 / 16:35  

Na Gorenjskem bodo do konca februarja v okviru projekta eProstor potekale geodetske meritve, s katerimi želijo izboljšati grafične podatke v zemljiškem katastru.

Kranj – Geodetska uprava RS (Gurs) od ponedeljka na območju geodetskih pisarn Kranj, Radovljica, Škofja Loka, v manjšem delu pa tudi na območju sosednjih pisarn Tolmin in Idrija, nadaljuje lani začeti projekt lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza. Kot so napovedali, bodo pregled obstoječih podatkov na terenu in terensko izmero podatkov do konca februarja izvajala geodetska podjetja, izbrana na javnem razpisu. Gurs namreč želi v okviru projekta eProstor, ki ga financira tudi EU, izboljšati grafične podatke v zemljiškem katastru oziroma pozicijsko natančnost katastrskega načrta.

Postopek natančne in dokončne določitve meje parcele je postopek ureditve meje s terensko izmero, ki se izvede na zahtevo lastnikov zemljišč. A tak postopek izboljša le pozicijsko natančnost posamičnih parcel, izboljšanje pozicijske natančnosti večjih območij oz. območja občine ali cele države pa temelji na uporabi obstoječih podatkov že izvedenih geodetskih meritev v preteklosti ter dodatni določitvi in izmeri točk na terenu, pojasnjujejo na Gursu. »Omenjena metoda ne posega v lastninske pravice lastnikov. Prav tako z omenjeno metodo ne bodo odmerjeni objekti, ki še niso evidentirani v zemljiškem katastru (na primer stavbe in nove ali rekonstruirane ceste),« poudarjajo. Podatki zemljiškega katastra, ki so bili v evidenco vpisani na podlagi postopkov na zahtevo lastnikov zemljišč (npr. v postopkih ureditve mej in parcelacij), se v okviru izvedbe projekta izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta ne bodo spreminjali, dodajajo.

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah in grafično predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel. Obstoječ katastrski načrt pa je v veliki meri še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra in lahko ni odraz dejanskega stanja v naravi, razlagajo na Gursu. To najbolj nazorno opazimo, če katastrski načrt primerjamo z drugimi prostorskimi podatki in so meje parcel zamaknjene glede na topografsko vsebino, meje parcel in objektov pa so neusklajene s stanjem v naravi.

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza bodo sicer v veliki meri odpravili le neskladja iz naslova lokacijske neusklajenosti. Za neusklajenost vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi pa bodo morali lastniki in upravljavci parcel poskrbeti sami tako, da bodo izvedli postopke ureditve mej s terensko odmero, so še razložili.