Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke / Foto: Tina Dokl

V Gorenjski banki je ogromno potenciala

»V Gorenjski banki vidim ogromno potenciala. Ključno je, da bomo vzpostavili nov in sodoben način bančnega poslovanja in obenem ohranili pravo mero tradicije,« pravi predsednik uprave Gorenjske banke Mario Henjak.

O pomenu transparentnosti v banki: »Transparentnost je ena ključnih komponent pri ohranjanju zaupanja komitentov v katerokoli banko. V Gorenjski banki se držimo transparentne kreditne politike, v skladu z veljavno zakonodajo in priporočili Banke Slovenije. Poslujemo skladno z regulativo in dobro bančno prakso, zato s transparentnostjo nimamo težav. Pri povečevanju svoje prisotnosti v večjih središčih Slovenije in mednarodnem prostoru ostajamo zvesti svojemu načelu predanosti potrebam komitentom. Smo zanesljiv poslovni partner, sposoben prisluhniti potrebam strank, za katere poiščemo ustrezne finančne rešitve.«

O saniranju banke: »Vsaka sanacija do določene mere predstavlja breme, še posebej, ker jo izvajamo sami, brez državne pomoči. Kljub temu smo bili na sanacijo dobro pripravljeni, vedeli smo, kaj nas čaka, zato jo izvajamo uspešno in učinkovito.«

O ležarinah: »Ležarine v tujini že uvajajo, na primer nekatere banke v Italiji, Nemčiji in na Danskem. V Gorenjski banki o tem za zdaj ne razmišljamo, saj komitentov ne želimo kaznovati, ker so nam zaupali denar. Bolj se fokusiramo na dolgoročne alternativne rešitve.«

Kranj – Gorenjska banka, ki je od letos v lasti srbske AIK banke, je v prvem polletju izboljšala vse kazalce poslovanja. Bruto dohodek je na primer dvignila za dobrih 28 odstotkov in ob tem ustvarila 22 milijonov evrov čistega dobička, bilančna vsota v višini 1,87 milijarde evrov pa je bila sredi leta za 2,2 odstotka višja kot konec lanskega leta. O viziji njenega razvoja, vplivu novega lastnika na njeno poslovanje ter krepitev položaja v Sloveniji in regiji pa tudi o varčevalnih navadah Gorenjcev smo se pred mednarodnim dnevom varčevanja pogovarjali s predsednikom uprave Mariom Henjakom, ki Gorenjsko banko vodi zadnje leto dni.

Gospod Mario Henjak, ste Hrvat, direktor slovenske banke v srbski lasti. Precej zanimiva kombinacija ...

V etnično raznolikem sodelovanju vidim veliko več prednosti kot ovir, saj različnost prinaša bogastvo izkušenj ter tudi dobre rezultate. V splošnem poslovno sodelovanje Slovenije in Srbije narašča; izven območja EU Srbija predstavlja enega izmed večjih izvoznih trgovskih partnerjev, v Evropski uniji to lahko trdimo za Hrvaško. Sinergija med državami je v našem primeru spodbudila oblikovanje skupne bančne platforme na območju Slovenije, Hrvaške in Srbije. To nam prinaša prednosti na več nivojih. Sodelovanje nam po eni strani omogoča izmenjavo dobrih praks, po drugi nam omogoča prednosti, ki jih lahko ponudimo našim partnerjem, ki poslujejo v vseh treh državah. Tovrstne sinergije si želimo še okrepiti.

Gorenjsko banko vodite že dobro leto dni. Izkušnje z delovanjem v slovenskih bankah imate sicer že od prej. Kaj vas je pripeljalo v Kranj?

V bančne vode so me pripeljali trdo delo, strast do področja in nenehna želja po napredku. Za seboj imam že več kot dvajset let izkušenj v panogi, a vsak dan naletim na nove izzive. Gorenjska banka je banka s tradicijo, ki v tem ključnem času sprememb na področju bančništva stremi k sodobnemu načinu poslovanja. Uvajamo pomembne spremembe tako na področju poslovanja s fizičnimi kot pravnimi osebami. Ključno je, da bomo vzpostavili nov in sodoben način bančnega poslovanja in obenem ohranili pravo mero tradicije. V Gorenjski banki vidim ogromno potenciala, kar me je tudi pripeljalo v Kranj.

Kako ste zadovoljni s poslovanjem v prvem polletju?

V letošnjem letu smo presegli tako lanske kot načrtovane rezultate. Rastemo na vseh segmentih, tako pri poslovanju s prebivalstvom kot s podjetji. Veseli me, da bomo v takšnem trendu tudi zaključili leto 2019.

Spomladi je prišlo do prevzema Gorenjske banke s strani srbske AIK banke, ki je poleti postala tudi njen edini lastnik. Kako je prihod ene največjih srbskih bank vplival na poslovanje Gorenjske banke?

V poslovnem sodelovanju vidim zelo velik potencial. Sinergija sodelovanja nam omogoča izmenjavo dobrih praks na področju inovacij in tehnologije. Prinaša nam izkušnje v procesih digitalne transformacije ter pri obravnavi strank. Naj navedem primer sodelovanja, ki je že viden v praksi. Slovenskim podjetjem, ki poslujejo na srbskem trgu, so na voljo posebej ugodne tarife in obratno. Komitenti obeh bank na primer brez provizije uporabljajo bankomate obeh bank v Sloveniji in Srbiji. V Gorenjski banki imamo na voljo tudi tako imenovani »international desk« – kontaktno osebo, ki je specializirana posebej za svetovanje slovenskim pravnim osebam pri poslovanju v Srbiji in na Hrvaškem.

Ob prevzemu ste dejali, da je vaš cilj, da Gorenjska banka še letos v Sloveniji pridobi sedemodstotni delež. Trenutno ste na približno petih odstotkih glede na bilančno vsoto. Je torej vaš cilj še dosegljiv?

Zavedam se, da spremembe ne pridejo čez noč, letošnje leto bomo zaključili z nadpovprečno dobrimi rezultati in posledično višjim tržnim deležem kot predhodno leto. Sedemodstotni tržni delež zasledujemo na področju pravnih oseb. Na vseh področjih imamo še vedno veliko načrtovanih dejavnosti, še posebej na področju digitalizacije. Verjamem v naše prihodnje projekte. Vztrajno se držimo dolgoročnega cilja, torej napovedanega 10-odstotnega tržnega deleža.

Večkrat ste že razložili, da želite rasti tako organsko kot tudi s prevzemi. Po Sloveniji že odpirate nove poslovalnice, kaj pa glede akvizicij? Menda se ozirate po kranjskem Lonu?

Težnje po akviziciji ne skrivamo. Budno spremljamo in analiziramo vse dobre prevzemne možnosti v jugovzhodni regiji. To nam bo vzporedno z organsko rastjo zagotovilo pozicijo enega izmed glavnih igralcev na bančnem področju v tem delu Evrope.

Kakšen pa je (bo) vaš recept za krepitev položaja banke v regiji?

Veseli me, da nam komitenti v regiji izkazujejo tako visoko mero zaupanja, ki ga ohranjamo s trdim delom in trudom, pri čemer se držimo načela poštenosti. Smo banka s tradicijo, na kar smo ponosni. V regiji predstavljamo pomemben gospodarski steber družbe. Naš recept je celosten: regionalno pripadnost utrjujemo tako z različnimi donatorskimi in sponzorskimi projekti, s katerimi prispevamo h kakovostnemu okolju našega delovanja, kot tudi s produktno naravnanostjo. Verjamem, da je recept za uspeh kombinacija inovativnosti, kompetentnih in visoko motiviranih zaposlenih ter pravega produkta.

Kako pa poteka sanacija banke oz. čiščenje slabih kreditov iz preteklosti?

V prvih osmih mesecih smo zmanjšali stanje slabih posojil za 31 odstotkov in tako nadaljujemo svojo strateško usmeritev izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja. Povečali smo obseg kreditov, pri čemer se je zdravi del portfelja povečal za 11 odstotkov, delež slabih posojil pa zmanjšal za 26 odstotkov. Vsaka sanacija do določene mere predstavlja breme, še posebej, ker jo izvajamo sami, brez državne pomoči. Kljub temu smo bili na sanacijo dobro pripravljeni, vedeli smo, kaj nas čaka, zato jo izvajamo uspešno in učinkovito.

Omenili ste, da želite okrepiti tudi poslovanje s prebivalstvom. S čim skušate privabiti nove komitente?

S kvalitetnimi in inovativnimi produkti, ki v prvi vrsti zagotavljajo dobro uporabniško izkušnjo. Tu imam v mislih predvsem poenostavljeno digitalno bančno poslovanje. To mora biti vedno pri roki, hitro, enostavno in obenem varno. Pred kratkim smo prenovili svojo mobilno banko. Sodobnemu načinu poslovanja prilagajamo tudi koncept poslovalnic. Kot prednost vidim tudi utrditev dolgoročnega poslovnega sodelovanja z Mastercardom, ki nam zagotavlja napredno digitalno tehnologijo in s tem boljšo uporabniško izkušnjo.

Ali digitalizacija poslovanja pomeni tudi krčenje mreže vaših poslovalnic?

Namen digitalizacije poslovanja je olajšati in pospešiti vsakodnevno bančno poslovanje naših komitentov. Osnovne transakcije, kot so dvigovanje gotovine ali plačevanje položnic, se res selijo na digitalne platforme, kar nam je v interesu. Imamo vizijo, da se iz regionalne banke razvijamo v vseslovensko banko, kar prej pomeni širitev kot krčenje mreže. Dejstvo je, da je klasičen koncept poslovalnic v zatonu, sodobne stranke potrebujejo podrobnejše in zahtevnejše finančne konstrukcije. Nove poslovalnice zato nadgrajujemo v svetovalna mesta, kjer stranke na enem mestu dobijo celovite finančne rešitve.

Zadnje čase se precej govori o uvedbi ležarin. Ali tudi v Gorenjski banki razmišljate v tej smeri?

Ležarine v tujini že uvajajo, na primer nekatere banke v Italiji, Nemčiji in na Danskem. V Gorenjski banki o tem za zdaj ne razmišljamo, saj komitentov ne želimo kaznovati, ker so nam zaupali denar. Bolj se fokusiramo na dolgoročne alternativne rešitve. V sodelovanju s poslovnimi partnerji v ta namen oblikujemo različne varčevalne in investicijske produkte.

Pogovarjava se pred svetovnim dnevom varčevanja. Kakšni varčevalci smo Gorenjci?

Gorenjce vidim predvsem kot klasične varčevalce, ki v največji meri poznajo varčevanje z depozitom. Ker so trenutno obrestne mere izredno nizke, komitentom omogočamo drugačne oblike varčevanja, kot so skladi ali življenjska zavarovanja. Trenutnim razmeram na trgu se moramo prilagoditi vsi deležniki. Kot eno izmed naših glavnih odgovornosti vidim zavzemanje svetovalne funkcije. Komitente moramo finančno izobraževati, ozaveščati o novostih iz bančnega področja in jim s svojim znanjem in izkušnjami ponuditi optimalne finančne nasvete, prilagojene potrebam posameznika.

Je v trenutnih razmerah, ko ECB evropskim bankam celo zaračunava negativno obrestno mero, bankam sploh v interesu, da varčujemo?

Za nas je zelo pomembno, da je okolje, v katerem delujemo, finančno stabilno. Na to vpliva tudi odgovorno finančno vedenje posameznikov, eno izmed takšnih vedenj je tudi varčevanje. Koncept varčevanja se spreminja. Trenutno na tem področju v veliki meri sodelujemo z Zavarovalnico Triglav. Komitentom so na voljo produkti, ki poleg varčevanja prinašajo tudi plemenitenje sredstev, življenjsko zavarovanje in mnogo več. Z vidika grajenja dolgoročnih odnosov in družbeno odgovorno naravnane institucije nam je varna prihodnost komitentov zelo pomembna, naša naloga pa je, da finančno vedenje komitentov pravilno usmerjamo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

5/11

četrtek

5/11

petek

7/12

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

IZLETI / Kranj, 21. november 2019

Na Semiško goro

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. november 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Tržič, 21. november 2019

Obisk stare gospe

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. november 2019

Blaznikov večer o španski gripi

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. november 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. november 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Žiri, 22. november 2019

Visoška kronika v poljanskem narečju

 

 
 

 

 
 
 

Nov trgovski center v Lescah / 19:41, 20. november

Saj res! Na Gradnikovi je še vedno ograjen prostor, kjer je bila sicer trgovina mercator, v bistvu pa zaklonišče za naselje 'isospan', zdaj pa hočejo graditi še nove stanovanjske enote !

Nov trgovski center v Lescah / 19:38, 20. november

No, tukaj bi pa Primožu lahko samo pritrdil. Še več. Tale zemljišča so kmetje prodali za res mali denar, danes jim pa občina pozlati vložke...

Nov trgovski center v Lescah / 11:35, 20. november

Ni še dost? Za eno ornk igrišče ali dvorano pa denarja ni ?!

Le suha drva dobro grejejo / 11:34, 20. november

Hvala zvezi potrošnikov za nasvet, menda Gorenjci kurimo mokra drva, ker dalj časa gorijo.. jaooo

Krekov večer o Ivanu Omanu / 10:35, 20. november

Elita in buržuazija na kupu, moti edinole bivši komunist, danes skrajni desničar, sicer dosmrtni predsednik stranke.. In ja, danes vse več ...

Po ločitvi / 20:35, 19. november

Ločitev ni noben problem. Pišeš Tanji na Glasu in ona ti svetuje, da ostani to kar si.
Problem rešen.

Mahnič o mafiji, Fišer z ovadbo / 12:17, 19. november

Kaj pa primer Milko Nović?
Nedolžnega so oprostili .
A je to pošteno?
heheh